Nemirna Slovenska tla: V 100 letih pol metra

Arhivski prispevek👨‍💻

⚠️vir: dnevnik⚠️

Odkritja, do katerih so prišli z meritvami so novost. Pripoveduje geolog dr. Miloš Bavec. “Določeni deli površja se relativno hitro dvigujejo, kar pomeni, da je tektonika določenih krajih živahna.” “Če vzamemo za primer Kraški rob, se površje, ki leži nad njim, vsako leto dvigne za približno tri milimetre glede na slovensko obalo.” Hiter izračun pove, da to lahko pomeni dvig za tri centimetre na deset let oziroma petnajst centimetrov v petdesetih letih. Graf, ki ga je med pripovedovanjem pokazal Bavec, je obenem pokazal, da je tolikšno dvigovanje na Krasu pravzaprav počasno v primerjavi z dvigovanjem Julijskih Alp. Te se na območju med Podbrdom in Bledom dvigujejo s skoraj dvakrat večjo hitrostjo.

Dvigovanje povzroča tektonsko premikanje Istre proti Padski nižini oziroma proti notranjosti Slovenije. “Na večji ravni se afriška plošča premika proti evropski. Tako so nastale Alpe,” pojasnjuje Bavec. “Na bolj lokalni ravni pa se jadranska mikroplošča podriva pod njeno zaledje, kjer leži površje Slovenije.” Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Ladislava Placerja objavila nova odkritja, ki še natančneje razlagajo dogajanje pod slovenskim površjem. “Jadranska plošča se primika in hkrati vrti okrog namišljene točke, ki leži nekje v Padski nižini. Skoraj vse to gibanje se na območju Slovenije kompenzira približno na območju med Koprom in Ljubljano. To območje prevzema nase skoraj celoten rotacijski pritisk, ki znaša nekaj milimetrov na leto.”

Tako je med drugim nastal Kraški rob in odtod občasni ter relativno močni potresi v zahodni Sloveniji. Bavec pravi, da tektonika plošč poganja “ogromen del naravnih procesov na našem planetu”. Glavni “pogon” tektonskih plošč leži na tihomorskem grebenu, ki ob vzhodnem robu Tihega oceana poteka malone od severnega do južnega tečaja, ter v srednjeatlantskem hrbtu. “Tam se plošče razmikajo in nastaja nova skorja, zato se morajo drugod po svetu plošče stiskati, narivati oziroma podrivati,” pravi Bavec. “Del teh premikov lahko zaznavamo z napravami GPS in drugimi geodetskimi meritvami in ugotavljamo, da se med Sečovljami in Bledom površje dviguje za več kot pet milimetrov na leto oziroma približno pol metra v stotih letih. To so kar precejšnji premiki in v veliki meri se takšno gibanje kompenzira tudi na prelomnih conah.” S hitrim premikanjem zemeljske skorje in povečevanjem naklonov površja se na površju povečuje tudi erozija. “Tudi zaradi tega imamo več problemov z zemeljskimi plazovi in drobirskimi tokovi,” pravi Bavec. Tudi plaz v Logu pod Mangartom je v globalnem merilu povezan s tektonskim delovanjem. Že vsaj dvajset milijonov let se namreč večji del zahodne Slovenije sorazmerno hitro dviguje iz nekdanjega morja, ki ga je nekoč prekrivalo, in se tako izpostavlja eroziji.

 

Komentarji

Komentarji