Bomo videli izreden nebesni pojav?

 

V naslednjih dneh, in 2 do 4 tednih bo ob ugodnih pogojih ponekod po Evropi moč videti svetleče oblake. 

Svetleči, ponoči se svetleči ali noktilucentni oblaki nastajajo na nadmorski višini od 76 do 85 kilometrov v plasti atmosfere, ki se imenuje mezosfera. Večina oblakov, ki jih na nebu videvamo nastane in potuje po troposferi, ki v povprečju sega do višine 13 kilometrov.

To vrsto oblakov sestavljajo izredno majhni ledeni kristali, njihov premer znaša do 100 nanometrov (0,0000001 metra). Ker je v mezosferi izredno mrzlo, temperatura lahko namreč pade tudi konkretno pod minus 100 stopinj Celzija, ledeni kristali nastajajo tudi neposredno iz vodne pare, in ne le z nabiranjem vodne pare okrog kondenzacijskih jeder, kot so prašni delci

Oblaki so svoje (angleško) ime, noktilucentni, dobili po latinski besedni zvezi za “svetijo ponoči”. Na nebu so namreč videti kot modri žareči valovi. Opazovati jih sicer ni mogoče kjerkoli in kadarkoli, temveč morajo biti za to izpolnjeni precej specifični pogoji.

Prvič, svetleče oblake je praviloma mogoče videti zgolj od pozne pomladi do nekje sredine poletja, občasno se pa se pojavijo tudi v izdihljajih najtoplejšega letnega časa.

Drugič, oblaki so običajno vidni v krajih, ki ležijo med 50. in 70. vzporednikom oziroma med 50 in 70 stopinjami geografske širine na severni in južni polobli. Če lokaliziramo – 50. severni vzporednik poteka čez sever Francije, osrednje Nemčije ter češke prestolnice Prage, 70. severni vzporednik pa teče ob skrajni severni obali celinske Evrope.

Slovenija leži med 45. in 46. vzporednikom, ta  pojav svetlečih oblakov na našem nebu je zelo redek, a lahko se zgodi presenečenje.

 

Komentarji

Komentarji