Neprevetrenost Apaške doline in podnebne značilnosti severne in vzhodne Štajerske

Danes zjutraj smo ponovno opazili izjemno velike razlike pri temperaturah po našem delu Slovenije. V oči nam je padla Apaška dolina na severovzhodnem delu Štajerske in kraji, ki ležijo severno in severozahodne od tega kraja. Ti kraji so bili še danes zjutraj neprepihani, medtem ko je iztočasno po večjem delu Slovenije že zdavnaj zapihal JZ.  Kljub močni topli advekciji so bili prej omenjeni kraji zraven Koroške med najhladnejšimi v Sloveniji. Zanimalo nas je zakaj je prišlo do tega, za Koroško tako in tako že vse vemo, da ostanejo pogosto med neprepihanimi zaradi zelo visokih pregrad (Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank) v smeri proti jugozahodu.

Slikovna ponazoritev jugozahodnih vetrov na območju Štajerske, Prekmurja.

Kar se pa tiče padavinskih značilnosti celotnega koridorja severne-vzhodne Štajerske pa izgleda zadeva nekako takole. Apaška dolina je v povprečju med najbolj sušnimi kraji v Sloveniji. Sploh zaradi velike oddaljenosti od prve resne orografske pregrade, v Sloveniji je jugozahodnik v povprečju dominantna smer vetra. Manj jugozahodnika pa načeloma pomeni tudi manj prisilnega dviga in posledično manj ali celo v nekaterih primerih nič padavin.
Na spodaj prilepljeni karti povprečne letne količine padavine (celotnega teritorija severne-vzhodne Štajerske, Prekmurja) se lepo vidi postopno zmanjševanje le-te v smeri JZ-SV ali Z-V. Najvišji vrhi Pohorja imajo letno količino že kar okoli 1500 mm. Južni obronki Pohorja in v dolini imajo manjšo letno količino padavin kot pa severni zaradi efekta feniziacije (sušenja padavin ob S-SV vetrovih). Če pogledamo dolgoletno povprečje (Glažuta 1050 m.n.v dobi kar 1450 mm, Lovrenc na Pohorju (1296mm), Ruše (1250mm), Maribor tabor (1050mm), Slovenske Konjice (1060 mm), MB letališče (960 mm), Ptuj (980 mm). V krajih severno in vzhodno od Radenc proti Apaški dolini in naprej proti Avstriji, Madžarski pa pade povprečje že pod 900 mm.

Cilj našega prispevka je bil, predvsem da prikažemo izjemno podnebno raznolikost naše majhne Slovenije. Praktično vsaka dolina, kotlina, nižina ima svojo posebno mikroklimo in se razlikuje od drugih. Tako da kar se tiče teh razlik lahko rečemo, da je naša država edinstvena. Glavni krivec za te razlike pa je seveda naš izjemno razgiban relief in mešanje treh popolnoma različnih tipov klime (submediteranska klima s svojimi vplivi iznad jugozahodne smeri, alpska klima iz severozahodne smeri ter subpanonska klima iznad vzhodne smeri).

Viri:

arso.si

Pripravil: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Komentarji

Komentarji