Bo Nobelovo nagrado za fiziko dobil Slovenec?

Se še spomnite o velikem odkritju, o katerem so pred kratkim na veliko poročali številni mediji? To odkritje je prvi napovedal prav slovenski fizik. 

Vir: rtvslo.si

Gravitacijske valove, ki so jih zaznali ameriški znanstveniki, je leta 1996 prvi napovedal slovenski fizik Uroš Seljak. S tem je Novogoričan pristal med možnimi kandidati za Nobelovo nagrado.

V ponedeljek so s Centra za kozmološko fiziko na kalifornijski univerzi Berkeley sporočili, da so zaznali odmev velikega poka oziroma tako imenovane gravitacijske valove. Valove, ki potujejo skozi prostor in čas, opisujejo kot “prve tresljaje velikega poka”, njihovo odkritje pa potrjuje povezavo med kvantno mehaniko in splošno relativnostjo.

Gre za prvo eksperimentalno potrditev inflacijske teorije o širjenju vesolja takoj po velikem poku. Teorija pravi, da je 10 na minus 35 potenco sekunde po velikem poku vesolje šlo skozi obdobje zelo hitre širitve, v kateri se je povečalo vsaj za 10 na 25 potenco. Pri kateri energiji se je to zgodilo, do zdaj ni bilo jasno, je pa inflacijska teorija napovedala obstoj gravitacijskih valov, na podlagi katerih bi lahko natančno določili to energijo.

Gravitacijski valovi zaradi hitrega širjenja vesolja

Gravitacijskih valov se je prvi domislil prof. dr. Uroš Seljak, ki je leta 1996 pokazal, da je izjemno hitro širjenje vesolja ob inflaciji moralo roditi močne gravitacijske valove, ki so kot periodični vzorec zgoščin in razredčin odmevali v zgodnjem vesolju. “Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,” je za Delo povedal slovenski znanstvenik in vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju.

Danes 47-letni Novogoričan je sicer diplomiral in magistriral na oddelku za fiziko ljubljanske univerze, nato pa doktoriral na tehnološkem inštitutu v Massachusettsu (MIT). Zdaj na Berkeleyju predava fiziko, od leta 2012 pa je tudi direktor tamkajšnjega prestižnega raziskovalnega centra.

Izjemno odkritje, ki bo še odmevalo

Letos naj bi znanstveniki objavili tudi rezultate natančnih meritev polarizacije s satelitom Evropske vesoljske agencije Planck, ki bo premeril celo nebo. Ti lahko ponedeljkovo objavo potrdijo ali celo nadgradijo, kar bi pomenilo, da smo končno odkrili, kaj se je dogajalo takoj po velikem poku.

“Premik meja je tako velik, da verjetno tega ne bo prezrl niti Nobelov odbor. Vprašanje je le, kako bo razdelil največ tri nagrade med teoretike in eksperimentalce,” je ob tem v komentarju za Delo zapisal prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. “S svojo napovedjo je med kandidati tudi dr. Uroš Seljak.”

In kdo je dr. Uroš Seljak?

Uroš Seljak, slovenski astrofizik in kozmolog iz Nove Gorice, rojen leta 1966.

Uroš Seljak deluje kot profesor fizike na Univerzi Kalifornije v Berkeleyu in Univerzi v Zürichu. Najbolj je znan po znanstvenih raziskavah s področja prasevanja, grozdenja galaksij, šibkega gravitacijskega lečenja in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo Vesolja.

Seljak_2

Seljak je leta 1984 maturiral na Gimnaziji v Novi Gorici, leta 1989 diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in leta 1991 na isti fakulteti tudi magistriral. Sprejet je bil na Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), kjer je doktoriral leta 1995. Po podoktorskem študiju na Harvardu (Harvard-Smithsonovo središče za astrofiziko), je sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton, kasneje pa je akademsko pot nadaljeval naMednarodnem središču za teoretično fiziko Abdus Salam (ICTP) v Trstu in Univerzi v Zürichu, ter na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju. Na Berkeleyju vzporedno sodeluje tudi z Lawrenceovim nacionalnim laboratorijem v Berkeleyju.

V letu 2001 je za svoje dosežke prejel Nagrado Helen B. Warner za astronomijo, ki jo vsako leto podeljuje Ameriško astronomsko društvo mladim astronomom. Skupaj z Matiasom Zaldarriago je razvil programsko kodo CMBFAST, prvo računsko učinkovito metodo za računanje anizotropije prasevanja za poljubno množico kozmoloških parametrov.

Leta 2012 je od nobelovega nagrajenca Georga Smoota prevzel vodenje Centra za kozmologijo v Berkeleyu.

 

Vir: siol.net, wikipedija

Aleš R.

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor