Suše povzročijo v Sloveniji vse več škode

Vročina, suša in požari. To je kombinacija vremenskih pojavov, ki močno obremeni našo državo. V preteklih letih je ta usodna kombinacija Slovenijo prizadela že večkrat. Spomnimo se lanskega poletja, ko smo v avgustu namerili kar okrog 40 °C. Napoved se je prvič v zgodovini Slovenije glasila: “… Najvišje dnevne temperature se bodo gibale od 36 do 41 °C.” Bili smo tudi priča večjemu številu požarov, ki so povzročili ogromno škode predvsem na gozdovih. 

susa-pojbicjoze

Zima se počasi poslavlja in večjih zimskih scenarijev več ni pričakovati. Po 17. 3. lahko še pričakujemo kakšno prehodno zimsko presenečenje, vendar so zaenkrat možnosti za to zgolj minimalne. Pomlad se je z okrepitvijo anticiklona brez dvoma pričela v polnem zamahu. Kljub mili zimi pa je letošnji februar za sabo pustil ogromno razdejanje. Zgodil se je “brutalen” žled, katerega se bomo spominjali še vso zgodovino. Za odpravo posledic te naravne nesreče bomo potrebovali kar nekaj časa in samo upamo lahko, da je bilo za letošnje leto dovolj. Letošnje poletje nam po trenutnih izgledih in glede na trenutna stanja prinaša bolj pestro nevihtno sezono, ampak dolgoročne napovedi so v današnjem času še precej nezanesljive. Upajmo na čimmanj škode, saj mnogo kmetov še vedno čuti posledice suš, toče in vročine iz prejšnjih let.

Suša se razvija počasi

Osnovni vzrok vsake suše je pomanjkanje padavin. Od drugih naravnih nesreč se suša razlikuje po tem, da se razvija počasi, včasih več let. Če jo zaznamo prepozno, je preprečevanje neučinkovito.

Suša največ škode povzroči v kmetijstvu, pojavljajo se težave z vodno oskrbo in poveča se število požarov, kažejo podatki, dostopni na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje. V preteklih letih v strukturi vseh naravnih nesreč suša s 30 odstotki predstavlja največji delež, navajajo na Arsu.

Glede na nastanek lahko govorimo o treh tipih suše:

  • meteorološke(vremenske) – če daljše obdobje ne dežuje,
  • kmetijske suše – če v določenem času pade premalo dežja za potrebe rasti rastlin,
  • hidrološke (vodo-stojne) -ko se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša.

Suša leta 2003 je bila nepozabljiva

Na spletnem portalu siol.net so zapisali, da slovenija sicer spada med države z zmernimi padavinami, številnimi vodotoki in bogato podtalnico, v zadnjih petnajstih letih ob splošnem pomanjkanju namakalnih sistemov pa vse omenjeno občasno ne zadošča za optimalno pridelavo poljščin in sadja, saj je bilo v tem obdobju več sušnih let.

Od leta 1992 je predvsem slovenske kmete suša pestila že sedemkrat. Kritična so bila leta 1992, 1993 in 1994, potem pa šest let pozneje leto 2000, navajajo na spletni strani Naravne nesreče. Najhuje je bilo v letih 2001 in 2003, ko je bila suša dolgotrajna in je trajala od marca do septembra. Takrat je bil zabeležen tudi rekordni primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline v vseh kmetijsko-pridelovalnih regijah Slovenije.

Velik primanjkljaj vode je kmetijska zemljišča izsušil tudi leta 2006 in 2012. Škoda je bila leta 2012 ocenjena na skoraj 60 milijonov evrov, podobno pa je bilo tudi lani.

Za najmanj namočeno območje Slovenije sicer velja Pomurje, vendar je to območje navajeno na podnebje ob katerem pade manj padavin. Največ padavin pade na severozahodu države. Spodnja karta prikazuje povprečno letno vsoto padavin na območju Slovenije.

Ko suši sledijo požari

Obdobja suše pa lahko privedejo tudi do obsežnih in uničujočih požarov. Ti so sicer lahko tudi posledica udara strele ali pa človekove malomarnosti. V preteklih letih smo prav tako bili priča številnim požarom. Požare najpogosteje zaneti človek ali pa strela. Spomnimo se lanskega požara na Trstelju na Krasu, ki je izbruhnil 11. 8. 2013.

670x420_pozar3
Požar na Trstelju
Foto: Nejc Gole/Delo

Najhujši požari pri nas od leta 2000 naprej:

  • požari kot posledica suše avgusta 2000, zlasti na Primorskem,
  • požari kot posledica suše avgusta 2001; zabeleženih je bilo skoraj 400 požarov, pri Komnu konec avgusta pa je izbruhnil eden največjih požarov na Krasu,
  • leta 2006 na območju Trstelja je velik požar uničil gozdnato območje, ob pomoči gasilcev iz vse Slovenije so ga uspeli pogasiti šele po dobrem tednu dni,
  • avgusta 2012 sta izbruhnila požara pri Črnem Kalu in pri vasi Obrov v občini Ilirska Bistrica,
  • avgusta 2013 je divjal požar na Trstelju in na območju Velikega Rogatca v občini Luče.
pozar_ptuj_slovenija_170708_FotoJaniDolinsek-24ur_V
Gasilci, ki naravne nesreče vedno omilijo. Pomislimo kakšne bi bile posledice brez njih.

Temperaturni ekstremi

Suša in požari so v glavnem posledica vročine in pomanjkanja padavin. Vročinski valovi so najbolj smrtonosni v zmernih geografskih širinah, ko v toplem delu leta vročina in vlažen zrak vztrajata več dni zapored. Soparna zračna gmota lahko v mestnem okolju povzroči precej smrtnih žrtev, največ med majhnimi otroki, starostniki in kroničnimi bolniki. Velika večina ljudi je mnenja, so temperature v Sahari neznosne in je vročino težje prenašati, vendar se motite. Temperature so tam res višje, vendar je zaradi manjše vlažnosti visoke temperature tam lažje prenašati kot pri nas.

V Sloveniji je bilo poletje 2003 najtoplejše doslej, izjemno vroča sta bila predvsem junij in avgust. Vročina, ki se je iz junija nadaljevala v julij in avgust, je povzročila precej nelagodja in težav.

Leta 2012 smo imeli štiri vročinske valove, lani pa so nas doleteli trije, najhujši je bil v začetku avgusta, ko smo podrli več temperaturnih rekordov.

Vročinski val avgusta 2013 je bil eden najhujših v zgodovini Slovenije. Večina meteoroloških postaj je dosegla ali presegla svoj rekord najvišje temperature. Spodnja preglednica prikazuje najvišje dnevne temperature izmerjene v letu 2013 in najvišje dnevne temperature do leta 2013.

Brez naslova
Vir: ARSO (urad za meteorologijo)

Upajmo, da nam bo letošnje poletje prizaneslo.

Aleš Rozman

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor