Obilno deževje, ki smo mu bolj kot ne priča že nekaj zadnjih mesecev, je povzročilo premikanje plazu velikega obsega Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovčini. Plaz je spet začel drseti. Samo v zadnjih 12 urah se je premaknil že za več kot meter. Plaz je res ogromen in če ne bo takojšnjega ukrepa lahko v dolino zdrsi 400.000 kubičnih metrov zemlje!
Za rtvslo.si je poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko povedal, da se je plaz do 18. ure premaknil že za 15 metrov, samo v zadnjih 12 urah pa za en meter, zato ocenjujejo, da plazeč hrib drsi okrog dva metra na dan.
Teren so si danes ogledali geologi, v prihodnjih dneh pa bodo plaz in trenutno stanje ocenili še hidrologi, šele takrat pa bo več znanega o tem, kakšni ukrepi bi bili potrebni za preprečitev dodatne škode. Med prvimi morebitnimi ukrepi je Benko omenil drenažo tega območja, kar bi omogočilo hitrejše odvajanje vode s plazu.
Miroval je skoraj stoletje
Sanacija plazu Slano blato namreč še ni končana, premikanje obsežnih gmot blata v zgornjem delu plazu pa je že uničilo odvodnjavanje, pojasnjuje Benko. Plazovina se zdaj nabira ob vodnjakih, ki odvajajo odvečno vodo s plazu. Po Benkovih ocenah drsi v dolino okoli 100.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja, če ne bo hitrega ukrepanja, pa lahko proti dolini zdrsi še dodatnih 400.000 kubičnih metrov plazovine.
Plaz Slano blato je po skoraj stoletju začel ponovno drseti novembra 2000. Država ga je pozneje uvrstila med plazove velikega obsega, za njegovo sanacijo pa je bilo namenjenih že okoli deset milijonov evrov. Zadnji dve leti pa je sanacija ustavljena, saj denarja zanjo ni bilo.
Zgodovina plazu
Plaz Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovščini v Vipavski dolini (sl. 1) se je prvič sprožil leta 1887 pri sanaciji stare ceste od naselja Cesta, mimo Stomaža na Predmejo, ki je vodila preko zgornjega dela današnjega plazu (Kovač & Kočevar, 2000/ 2001). Pobočje je bilo tedaj sanirano. Ponovnega zanimanja strokovne javnosti je bil deležen po mesecu novembru leta 2000, ko je prišlo do premikov, ki so znašali tudi do 100 m na dan (Fifer-Bizjak & Zupančič-Valant, 2007). Kljub številnim sanacijskim ukrepom, plazenje do danes še ni popolnoma zaustavljeno. Plaz Slano blato je dolg več kot 1300 m. Več o plazu si lahko preberete TUKAJ.
Zakaj ime Slano Blato?
Ko se je leta 2000 sprožil plaz v Slanem blatu, so se ljudje spraševali odkod ime Slano blato. O tem sem spraševal domačine. Večina je menila, da zaradi drage melioracije – blato je bilo zasoljeno. Po nekaterih besedah domačinov, veljajo zgodbe o ovcah, ki so ušle iz pašnikov na območje Slanega blata, da so tam lizale sol. Milko Černigoj, tudi doma od Kovačev, ve povedati, da so jim ovce tudi uhajale v Slano blato, a bolj verjetno zaradi paše, ki je proti zahodu boljša in pa zaradi vode, ki so jo tam našle. Zadnje kemične analize kažejo, da je voda iz Slanega blata zelo mineralizirana, tako da bi tudi ta razlaga lahko bila smiselna. Iz opisa Petra medveščka lahko sklepamo, da je bilo ime Slano blato udomačeno že pred melioracijo plazu. O blatu zgovorno priča tudi star zemljevid. Predstavlja specialko avstrijske vojske iz leta 1881, področje udorov zemljišča poimenovano Blatna.
Viri: rtvslo.si, Mirko Kovač
Pripravil: Aleš R.
