Klimatske spremebme so verjeten krivec, da se Arktika ogreva, led pa hitro zmanjšuje.
Podnebne spremembe na Arktiki so omogočile črpanje nafte in plina. V zadnjih letih se dramatično povečal ladijski promet. Nastale nove poti, ki so močno skrajšale razdalje. Številna mednarodna transportna podjetja za transport plina in drugih izdelkov uporabljajo pot ob ruski obali. Razdalja med Šanghajem in Hamburgom se zmanjša za okoli 6400 kilometrov v primerjavi s prejšnjo potjo, ki je potekala prek Sueškega prekopa.
Na tem območju raste turizem, saj je med poletnimi meseci na arktičnih vodah vedno več križark. Kaj bi se zgodilo, če bi se ena od teh ladij potopila? Ko je januarja 2012 na italijanski obali nasedla križarka Costa Concordia, je postalo jasno, da je takšne vrste turizem zelo tvegan. Kaj pa bi se zgodilo, če bi ladja zadela ob ledeno goro na oddaljenih območjih, kot sta Spitsbergen ali Grenlandija?
Kako je poskrbljeno za varnost?
Arktični inštitut za varnostne študije je sestavil mednarodno skupino, da bi proučila obstoječe infrastrukture v šestih arktičnih obalnih državah, to so ZDA, Kanada, Grenlandija, Islandija, Norveška in Rusija. Prvi rezultati, ki so jih januarja predstavili na Norveškem, so bili razlog za alarm.
Obdobje brez ledu bi lahko trajalo le en mesec, lahko pa tudi devet mesecev. Za zdaj še ni na voljo ustrezna tehnologija, s katero bi se lahko uspešno spopadli s posledicami razlitja nafte v vodah Arktike. Na inštitutu prav tako opozarjajo, da je načrt, ki predvideva ukrepe ob razlitju nafte in ga je pripravil Gazprom za naftno ploščad Prirazlomnoje, zelo pomanjkljiv.
Ploščad je v bližini številnih naravnih rezervatov, ki bi bili v primeru razlitja v veliki nevarnosti. Kot je opozorila Keilova, so zato nujni strožji varnostni predpisi.
Premalo ledolomilcev
Obstoječa infrastruktura je prav tako neprimerna za povečanje arktičnega ladijskega prometa, je za DW dejal Malte Humpert, direktor inštituta. Kot je izpostavil, ni dovolj ledolomilcev, da bi lahko imeli pod nazorom naraščajoče število ladij, ki plujejo na območju Arktike. Veliko tveganje predstavlja predvsem povečanje števila potniških ladij v bližini norveškega otočja Spitsbergen in ob zahodni obali Grenlandije.
Če bi na primer križarka s tri tisoč ljudmi na krovu trčila v ledeno goro v bližini priljubljenega turističnega mesta Ilulissat, zaradi pomanjkanja razpoložljivih reševalnih naprav ne bi mogli obvladovati situacije. Na voljo bi bilo premalo letal, helikopterjev in reševalnih ladij, prav tako pa bi trajalo predolgo, da bi dosegli prizorišče nesreče, ugotavljajo na inštitutu.
Z le 4500 prebivalci Ilulissat ne bi mogel zagotoviti ustrezne medicinske pomoči ali zavetišča za ljudi, ki bi bili prizadeti v nesreči, nafto in druge strupene kemikalije, ki bi se izlile iz poškodovanega plovila, pa bi bilo zelo težko očistiti. Dodatni minus predstavljajo tudi slabe komunikacijske poti, ki so v tem delu zelo oslabljene.
Vir: Deutsche Welle
Valter G.
