Vsakoletne vremenske ujme v Sloveniji

Vremenske ujme povzročijo v Sloveniji vsako leto veliko škode. Med njimi prednjačijo nevihtna neurja, ob katerih lahko v močnih nalivih v kratkem času pade velika količina padavin.

Foto: Danijel Konjedic (Neurje na Primorskem v letu 2012)
Foto: Danijel Konjedic (Neurje na Primorskem v letu 2012)

Slovenija sodi v območje z zelo pogostimi nevihtami. Leži v pasu, ki se vleče iz sosednje Furlanije in nadaljuje čez osrednjo Slovenijo na avstrijsko Štajersko in Gradiščansko, kjer se pojavlja več kot 40 neviht letno. Kot naravna nesreča (nevihtna neurja) se pojavljajo le zelo redko močne nevihte, za katere je značilno, da se med svojim razvojem premikajo (ponavadi v smeri od zahoda proti vzhodu) in se večinoma pojavljajo ob hladnih frontah ali kot nevihtna linija.

Kdaj so nevihte najpogostješe?

Nevihte so najpogostejše predvsem poleti, ko jih je več kot polovica. V obalnem pasu so zaradi toplega morja, nad katerim se lahko dvigajoč in vlažen zrak razvije tudi v nevihten oblak, razmeroma pogoste tudi jeseni. V notranjosti Slovenije so bolj kot jeseni pogoste spomladi. V celinskem delu Slovenije so nevihte pogostejše podnevi, z viškom v zgodnjih popoldanskih urah, ob obali pa v nočnem času. Najmanj jih je pozimi, v povprečju do 5 na sezono.

Zaradi podnebnih sprememb se moč neviht povečuje

Z vidika ogroženosti pa zbujajo skrb scenariji podnebnih razmer za 21. stoletje, ki predvidevajo, da bo naraščanje temperature zraka spremljala tudi večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, med njimi tudi močnih nevihtnih neurij. Ob nevihtah lahko v prihodnje pričakujemo močnejše nalive in pogostejšo točo. Pa tudi močnejše in tudi pogoste vrtinčaste vetrove (tornade, trombe), ob katerih je škoda še večja in so v sedanjih podnebnih razmerah redki.

Močni vetrovi:

Burja

Burja je omejena na pokrajije jugozahodno in južno ob Visokih dinarskih planot. Piha po prehodu hladne fronte, pogostejša pa je v hladni polovici leta. Za nastanek burje je značilno območje nizkega zračnega tlaka nad Primorsko, notranjost Slovenije pa je v območju hladnega anticiklona ali anticiklonskega grebena. Sunki burje lahko presegajo hitrosti 180 km/h. Najmočnejša je pod Visokimi dinarskimi planotami, torej na območju Vipavske doline. Ob burju močni sunki vetra lomijo drevesa, ruvajo sadno drevje in otresajo plodove. Veliko težav burja povzroča tudi v prometu. Ovira in onemogoča hojo, ob sneženju naredi zemete, otežuje plovbo ladij v Tržaškem zalivu in ovira delo v koprskem pristanišču. Čeprav je vreme ob burju večinoma jasno, je neprijetno za človekovo počutje, saj veter poveča občutek mraza tudi za 25 °C.

Sunek vetra na območju Vipavske doline
Sunek vetra na območju Vipavske doline

Tramontana

Je kratkotrajen severni veter, ki piha za hladno fronto in običajno preide v burjo. Pihati začne iznenada in lahko doseže hitrosti tudi do 200 km/h. Ker je slovenska obala obrnjena proti severu, je tramontani zelo izpostavljena. Na srečo pa so močne tramontane redke.

Karavanški fen

Je podoben burju, le da na splošno ni tako močan in pogost. Nastane ob splošnih severnih in severovzhodnih vetrovih nad nami, ko se zrak pretaka čez Alpe. Na južni strani alpskih grebenov lahko postane veter zelo močan in sunkovit ter doseže hitrosti tudi nad 70 km/h. Severni fen je najpogostejši na Gorenjskem pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami in v zgornjem Posočju. Zelo močan fen, ki ima podobne učinke kot burja, piha v zadnjem desetletju povprečno enkrat ali dvakrat na letu v zimskem času.

Nastala škoda zaradi Karavanškega fena
Nastala škoda zaradi Karavanškega fena

Velika vremenska spremenljivost v Sloveniji

Zaradi lege Slovenije v srednjih geografskih širinah v območju valovanja polarne fronte, je za naše vreme značilna velika spremenljivost. Ob razširitvi vročih subtropskih zračnih gmot nas lahko poleti doletijo pravi vročinski vali, ko se temperatura zraka povzpne nad 35 °C, izjemoma pa tudi nad 40 °C. Ob takih valih zelo trpi naše počutje in zdravje, še posebaj v mestih, ki so zaradi posebnosti mestnega podnebja še toplejša. Če vročina traja dlje časa, se lahko soočimo tudi z velikimi sušami, saj visoke temperature zraka močno pospešujejo izhlapevanje iz površja in rastlin. Nasprotno pa se ob dotoku hladnega sibirskega anticiklona pozimi in jeseni pa tudi spomladi močno ohladi. Po ustalitvi anticiklona nastajajo po dolinah, kotlinah in kraških kotanjah močni temperaturni obrati, ko se lahko temperatura zraka spusti pod -20 °C, v višje ležečih kotanjah pa tudi pod -30 °C.

Suša, ki lahko preseneti tudi Slovenijo
Suša, ki lahko preseneti tudi Slovenijo

Velika količina snega v gorskem svetu Slovenije

Slovenski gorski svet, ki spada med najbolj namočene predele Evrope, lahko zapade v hladni polovici leta zelo veliko snega. V povprečni sezoni zapade v visokogorju več kot 4 m snega, v najbolj snežnih zimah pa tudi več kot 5 m. Snežna odeja je običajno najdebelješa v drugi polovici aprila. Visoka snežna odeja pomeni potencialno nevarnosti zarada proženja snežnih plazov, ki so v visokogorju zlasti v zgornjem Posočju in spodnjih Bohinjskih gorah, zelo pogosti. Ogroženost zaradi snežnih plazo povečuje tudi velika količina snega ,ki lahko zapade v kratkem času. Na območju največje namočenosti v Julijskih Alpah lahko v enem dnevu zapade več kot 1 m snega, drugod pa več kot pol metra. Kljub temu pa snežni plazovi niso večja nevarnost za ljudi, razen za smučarje in gornike, saj so ti prideli zelo redko poseljeni.

Nevarnosti ob veliki količini novozapadlega snega v nižje ležečih predelih Slovenije

V nižje ležečih predelih Slovenije pomenita sneg in sneženje grožnjo predvsem ob veliki količini novozapadlega snega, posebna nevarnosti so tudi snežni zameti. Zaradi nadpovprečno dolgega trajanja spomladanske snežne odeje pa se lahko razvite tudi snežna plesen. Velike količine novozapadlega snega lahko ohromijo promet, povzročijo snegolome v gozdovih in poškodujejo zgradbe. Učinki novozapadlega snega pa so odvisni tudi od njegove gostote. Južni sneg ,ki pade pri temperaturah okoli 0 °C, ima veliko gostoto, zato spo obremenitve ostrešij, objektov in rastlinstvu bistveno večje kot ob hladnem snegu, ki pada pri negativnih temperaturah.

Foto: Kristijan Cizerl , sneg marca 2013
Foto: Kristijan Cizerl , sneg marca 2013

Žled

Dinarsko pregrado od Banjšic in Idrijskega hribovja na severozahodu do Snežnika, Brkinov pa ogroža tudi žled. Pregrada namreč ločuje v nižjih plasteh ozračja toplejši zrak iznad Sredozemlja od hladnejšega nad Panonsko nižino in celinskih delom Slovenije. Pojavlja se predvsem pozimi ob odjugah, ki so povezane s toplimi frontami. Tedaj v toplem zraku, ki do doteka nad hladnega, dežuje. Kapljice se pri prehodu skozi hladen zrak podhladijo in ob stiku s površino primrznjejo. Žled je skoraj vsakoletni pojav, pojavlja pa se samo v določenem višinskem pasu, običajno med 500 in 1000 m. Zaradi debelega žledu je najbolj ogrožena primorska stran dinarske pregrade (Trnovski gozd, Nanos, Snežnik, Brkini).

zled_breskve

Zanimivost

Največ novega južnega snega pade običajno ob sredozemskih ciklonih, v nižjih predelih Slovenije osrednje,zahodne, severne Slovenije 10-30 cm, izjemoma tudi do 1 m. Na alpsko-dinarski pregradi pa od 0,5 m pa tudi  do več kot 1,5 m novega snega.

Slika prikazuje največjo višino snežne odeje s povratno dobo 50 let na območju Slovenije
Slika prikazuje največjo višino snežne odeje s povratno dobo 50 let na območju Slovenije

 

Viri:  Veliki atlas Slovenije, Wikipedia, Arso

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor