Eno od najbolj zanimivih sneženj v zadnjih desetletjih je zaznamovala velika dnevna količina novozapadlega snega. 9.marca 1976 je v severnem delu Notranjske padlo 50-70cm, ponekod v južnem delu Notranjske pa celo do 100cm novega snega. Obilno sneženje ni sneženje ni obšlo niti Istro in Obalo, kjer je zapadlo med 10 in 30 snega.
Kako je to izgledalo na kartah:
Kras, Istra, Obala:
Leon Počkaj pove: “Imel sem 10 let in se dobro spomnim,da je drugi dan od cca 35 ućencev v šolo prišlo samo 7,8 učencev iz same Ilirske Bistrice.Snežilo je kakih 24 ur in zapadlo je okrog 75 cm snega.Drugi dan pa je burja ustvarjala več kot 1,5 m visoke zamete,v katere smo otroci skakali tudi z nižjih streh”
Peter Brne nam pove po pripovedovanju očeta in sovaščana: “Marca 1976 leta ko je v jugovzhodnem delu Ilirskobistriške kotline zapadlo v enem poslabšanju, 80cm snega. Snežilo je intenzivno in brez vetra, katastrofa je pa nastopila naslednji dan, ko je začela pihati močna burja, ki je značilna za tisti del kotline, ki jo domačini imenujejo “Koćanija”. Znano je da je najmočnejša burja v Ilirskobistriški občini, ravno v tem jugovzhodnem delu doline reke Reke, kjer so februarja 2012 po neuradnih podatkih namerili sunke, ki so v vasi Zabiče in Podgraje dosegali hitrost okrog 200km/h. Tega famoznega marca 1976, je pa v tem delu občine, močna burja v kombinaciji z debelo snežno odejo, naredila pravo malo katastrofo. Najbolj prizadete so bile vasi Podgraje, Zabiče, Kuteževo in Trpčane, ki se vse nahajajo v dolini (nadmorska višina 430-460m), pod visokim južnim robom Snežniške planote in običajno doživljajo najhujše sunke. Kombinacija močne burje in snega je paralizirala te vasi z zameti visokimi do 5 metrov, ki so prekrivali nekatere hiše do streh. V vasi so se možje sposobni za kidat, hitro organizirali in sledilo je vsesplošno kidanje in reševanje ljudi. V vasi Podgraje je eno od stanovanjskih hiš zamelo kar v celoti (iz ogromne kopice snega je bil viden samo dimnik), možakarji so hiteli odkopavati zamete, da so prišli do ujetih stanovalcev. Po vaseh so bili speljani rovi in tudi otroci niso šli v šolo še cel teden”.
Slika je nastala na 440m nad.višine v vasi Zabiče (10km JV od Il.Bistrice), okoli 17km zračne linije od hrvaškega morja.
Na slovenski obali oz zaledju je takrat padlo tudi nad 20 cm snega. Podatek iz metorološke postaje na obali , ki je takrat bila na Belem Križu nad Portorožem govori o 16 cm.
Sneženje je zajelo tudi Slobalne kraje v sosednji Italiji. Spodnja fotografija je nastala bližni slovenske-Ita meje -Opčina -Prosecco/Italija. Zatem tem še takratni meteorološki podatki .
Letos vsaj zaenkrat imamo zelo slabo zimo. Snega po nižinah sploh še ni bilo in vsaj do okoli 22 januarja ga tudi ne bo. A zimo je potrebno počakat do konca ali dlje. Tu je še februar pa tudi marec .
Ob tem, da zima lahko preseneti tudi, ko si obupajo ve povedat tudi meteorolog Brane Gregorčič iz ARSA-a “Lahko namreč sneži tudi v aprilu, izjemoma pa tudi v maju. Leta 1969 je v Ljubljani snežilo še 20. maja. Seveda takrat sneg pobere v enem dnevu ali še prej,” je pojasnil meteorolog. “Tudi marca smo imeli že kar konkretne snežne odeje. V spominu imam sneženje 9. marca 1976, ko je v 24 urah v Ljubljani zapadlo 70 centimetrov snega. V marcu tako sneženje niti ni nekaj posebnega,” je še dodal. a lopat nikar pospravljat.
Prispevek :Valter Grizančič,
Pomoč in avtorji: Žan Zupančič, Leon Počkaj, Martin Gustinčič, Štefan Bogovčič
Viri podatkov: ARSO, Podnebje Zaplane, http://stareslike.cerknica.org
