Podnebje na Superzemljah podobno našemu?

Nove domneve geofizikov predpostavljajo, da je podnebje na eksoplanetih, ki so podobni velikim Zemljam ali Superzemljah, verjetno veliko bolj podobno našemu, kot so domnevali doslej.

Vir fotografije: informer.ba

Nedavna spoznanja o Superzemljah so pokazala, da so te v naši galaksiji precej bolj pogoste, kot so sprva domnevali. In če so doslej znanstveniki domnevali, da so ti planeti predvsem vodni svetovi, prekriti z oceani, se dva znanstvenika s svojo teorijo temu postavljata po robu, piše Science Daily.

Astrofizik Nicolas B. Cowan z univerze Northwestern in geofizik Dorian Abbot z univerze Chicago menita, da vse tektonsko dejavne Superzemlje, ne glede na njihovo maso, vodo hranijo v svojem plašču. To pa pomeni, da imajo oceane in izpostavljeno kopno. “So površine Superzemelj popolnoma suhe ali pokrite z vodo? Tega vprašanja smo se zdaj lotili tako, da smo znana dognanja geofizike združili z astrofiziko,” je pojasnil Cowan.

“Za Superzemlje pričakujejo, da imajo globoke oceane, ki bodo preplavili svoje bazene in popolnoma prekrili celotno površje, ampak želimo pokazati, da je ta logika napačna. Zemlji podobni planeti imajo namreč pomembne količine vode skrite v svoji notranjosti. Zato imajo Superzemlje verjetno plitve oceane, ki gredo skupaj z njihovimi plitvimi bazeni,” je prepričan. Ključni spremenljivki tukaj sta težnost in izjemen pritisk na oceanskem dnu, ki vodo potiska v notranjost plašča in tako razgalja površje.

Razgaljeno površje, ločeno od oceanov, pa dramatično poveča verjetnost obstoja Zemlji podobnega podnebja na drugih planetih, je še dejal Cowen, ki sicer priznava, da je njun model precej na prvo žogo, a da je kljub temu pomemben premik v razmisleku.

Kaj je sploh to Superzemlja?

Superzemlja (angleško super-Earth) je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo. Superzemlje imajo občutno večjo maso, pri čemer je zgornja meja za superzemlje približno 12 do 15 Zemljinih mas – manjša od mase plinskih velikanov. Spodnjo mejo navajajo od 1 do 5 Zemljinih mas. Njihov premer se približno nahaja v razponu od 3 do 4 Zemljinih polmerov (38.000 do 50.800 km). Izraz »superzemlja« se v glavnem nanaša na maso planeta in nujno ne pomeni pogojev na površju ali morebitno naseljivost. Še posebej ni nujno da ima planet podobno temperaturo ali okolje kot Zemlja.

Pomemben dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj planetov teh vrst, je tudi masa zvezde, ki je najpomembnejši dejavnik pri samem razvoju zvezde. Iz te se izpelje, na podlagi podatkov, pridobljenih z natančnimi astronomskimi merjenji, tudi kovinskost (metaliciteta) zvezde, ki določa približno oceno mase zvezde, zajete v majhnih, kamnitih svetovih bolj ali manj podobnih Zemlji. Če je takšna superzemlja preveč blizu zvezde, takšen planet kaže starševski zvezdi vedno le eno lice, kar pa ima tudi nadaljnje zaplete. Ti svetovi so ujeti v težnostni primež matične zvezde, kar pomeni, da se hitro ohladijo. To je povezano z ustvarjanjem magnetnega polja, ki bi življenjskim oblikam na planetu zagotavljal toliko varnosti pred sevanjem, da bi se lahko razvila na njem tudi bolj zapletena večcelična bitja. Če ustvarjanje magnetnega polja zamre, ni več kaj prida prihodnosti za življenje, razen nekaj ameb in paramecijev globlje voceanih, kjer voda zaustavi vse vrste sevanja.

Tovrstni svetovi se lahko primerjajo z Marsom (marsoidi). Gostota ozračja začne usihati. Prav tako takšnim svetovom hitro pohaja voda. Velja še omeniti zadostno ognjeniško dejavnost, ki pomeni vir vedno novega kisika, ki se zaradi kemičnih reakcij sprošča v obliki vode globlje v silikatnih kamninah kjer je zadostna toplota in gostota za takšne procese. Vse pa lahko pade iz nadzora, če učinek »tople grede« postane popolnoma nenadzorovan. V tem primeru je svet podoben Venerinemu površju (veneridi). Na njem tedaj obstajajo jezera staljenega svinca in drugih kovin, ki se topijo pri temperaturi približno 500 °C.

Vir fotografije: www.fakti.org

 

Vir: rtvslo.si, Wikipedija

Aleš Rozman

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor