V vesolju je vode na pretek, le odkriti jo je treba

Teleskop Keck na Havajih je v oblaku prahu in kamnitih teles, ki obdajajo belo pritlikavko GD 61, zaznal veliko koncentracijo kisika, kar v jeziku kemije pomeni prisotnost vode.

Zvezdo GD 61, ki spada v kategorijo belih pritlikavk (njena masa je podobna Sončevi, medtem ko glede na dimenzije spominja na Zemljo), od nas pa je oddaljena približno 170 svetlobnih let, je nekdaj obdajal planetarni sistem, po katerem je med drugim potoval tudi planet s kar 26-odstotno vsebnostjo vode, pravi družna študija univerz v Warwicku in Cambridgeu. Če potencialnega gostitelja življenja primerjamo z našim domačim planetom, kaj hitro ugotovimo, da je bilo vode na njem v izobilju – delež kisikove in vodikove zmesi v celotni masi Zemlje je namreč le 0,023-odstoten.

GD 61 je pred približno 200 milijoni let preklopila v fazo ugašanja in pri tem pogubila večino solarnega sistema, ki nastalo belo pritlikavko zdaj obkroža v obliki večjih in manjših asteroidov. Glede na opažanja teleskopa Keck, ki opazuje in analizira kemijsko sestavo kozmičnih teles, se je eden izmed manjših planetov solarnega sistema GD 61, ki je bil bogat z vodo, zaradi neznanega dejavnika iztiril in bil preusmerjen v izjemno nizko orbito, kjer ga je dobesedno raztrgalo gravitacijsko polje zvezde.

Kos kamenja, ki je astronomom še posebej zanimiv in na katerem je Keck zaznal večje količine kisika, v premeru meri približno 90 kilometrov, raziskovalci pa menijo, da je bil asteroid nekdaj del veliko večjega planeta, kjer je bilo vode in skalovja, dveh osnovnih pogojev za razvoj življenja, več kot dovolj.

 

Komentarji

Komentarji