Danes smo se odločili, da naredimo analizo iz snežne epizode, torej šlo je za dogodek izpred 17 leti. Malce za obujanja spominov, kako izgledajo prave zime v naših krajih s statističnimi podatki in razmerami.
V obdobju med 25.2.2004-28.2.2004 je bila dinamika nad Evropo približno takšna.
Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot nekakšna blokada “stalne” zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovskim zalivom. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.


Že dan kasneje je kot posledica zasidrane hladnega zraka na SZ-Z strani Alp ter “prekinitvi” zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije za razmere zadnjih zim debelo snežno odejo. Po statističnih podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji v drugem delu poslabšanja.


Najvišja izmerjena višina snega ob koncu sneženja (29.2.2004).
Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)
Viri: Wetterzentrale.de, Nasa.gov, Arso.si