Kategorija: Svet

Černobil: 33 let po Jedrski katastrofi (FOTO)

Pusti komentar

Letos mineva 33 let od grozovite jedrske nesreče v Černobilu. Pomislimo, kakšno bi bilo stanje, če bi se taka nesreča zgodila v naši neposredni bližini (Krško). Od leta 1993 fotograf znane organizacije National Geographic, Gerd Ludwig ustvarja poglobljen pogled na številne posledice tragedije v Černobilu. Gerd ima zaradi “odmrzovanja” birokratskih ovir v Ukrajini, omogočeno prosto gibanje v coni nesreče, pravtako pa lahko fotografira tudi na območjih, kjer je radioaktivnost še vedno zelo intenzivna. “Vem, da za moje raziskovanje veliko tvegam,” vendar pravi, da je to storil v imenu žrtev Černobila in upa, da se tragedije, kot je bila v Černobilu, več ne bodo dogajale. 

Fotografije, ki jih je fotografiral Gerd Ludwig in ob katerih se lahko zamislimo nad trenutnim stanjem v svetu, si lahko ogledate TUKAJ. 

Preberi več… “Černobil: 33 let po Jedrski katastrofi (FOTO)” →

23.3 svetovni dan meteorologije

Meteorologi na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, obeležujemo svetovni dan meteorologije.

Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije z naslovom »Sonce, Zemlja in vreme« izpostavlja vir energije, ki napaja podnebni sistem, in vreme kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Praktično vso energijo, ki je potrebna za vzdrževanje podnebnega sistema in vremensko dogajanje, predstavlja energija Sonca, geotermalni prispevek Zemlje je zanemarljivo majhen. Podnebni sistem in vodni krog sta neločljivo povezana. Tudi vodni krog ne bi deloval brez energije Sonca, saj bi bila vsa voda brez nje zamrznjena. Ne samo vpliv na neživo naravo, brez stalnega dotoka sončne energije na Zemlji ne bi bilo življenja, ne bi bilo rastlin, živali in ljudi.

Nekatere večje meteorološke službe poleg trajanja sončnega obsevanja in energijskega toka na zemeljski površini spremljajo tudi tako imenovano »vesoljsko vreme«, torej opazujejo in napovedujejo stanje Sonca in medplanetarnega prostora. Najbolj jih zanimajo odkloni od običajnih razmer, saj bi te lahko vplivale na živa bitja in na sodobno tehnologijo. Vesoljsko vreme postaja z naraščanjem uporabe vesoljske tehnologije v telekomunikacijah, opazovanjih in navigaciji zanimivejše in pomembnejše tudi za vsakodnevno življenje, saj je delovanje satelitov in električnih omrežij med geomagnetnimi nevihtami moteno. Spektakularen pojav severnega in južnega polarnega sija je posledica izbruhov na Sončevi površini in z njimi povezanega Sončevega vetra. Ob močnih izbruhih je polarni sij viden tudi v zmernih geografskih širinah.

V zadnjih desetletjih postaja sončna energija vse pomembnejši obnovljivi vir energije, ki nam že, in nam bo v prihodnje še bolj, pomaga zmanjševati rabo fosilnih goriv.

Tudi v Sloveniji meteorološka služba meri trajanje in energijo sončnega obsevanja, pa tudi vsakodnevna vremenska napoved omenja, ali bo nebo jasno in bo vreme sončno, ali pa nas bodo za sončne žarke prikrajšali oblaki. Sonce posredno in neposredno vpliva na našo dejavnost in razpoloženje.

 

Vir : Arso

Morda najhujša vremenska katastrofa na južni polobli

Uničujoči ciklon Idai, ki je prizadel jugovzhodni del Afrike, bi lahko bila najhujša vremenska katastrofa, ki se je zgodila na južni polobli, so sporočili iz Združenih narodov. Vode še vedno naraščajo, reševalci pa se pospešeno trudijo, da bi rešili tiste, ki so ujeti na strehah in med ruševinami. Mestu Buzi grozi, da bo v prihajajočih urah popolnoma pod vodo, pristaniško mesto Beira pa je zdaj “otok sredi oceana”.

Posledice ciklona Idai bo občutilo več kot 2,6 milijona ljudi v treh državah – Mozambiku, Malaviju in Zimbabveju. To je več kot enkrat več, kot so ocenjevali še včeraj. Najhuje je v pristaniškem mestu Beira, kjer živi okoli pol milijona ljudi in je zdaj “otok sredi oceana”, povsem odrezan od preostalega dela države. 

 

Preberi ves članek

 

 

Nov spletni izziv. Čiščenje okolja!

Po številnih precej neumnih izzivih, ki se pojavljajo na svetovnem spletu, pa se zdaj končno pojavil koristen izziv, ki je upravičeno postal viralen. In to z dobim razlogom, saj tisoči ljudi pobirajo smeti in potem sadove svojega dela pokažejo na družbenih omrežjih.

Po svetovnem spletu se je kot blisk razširil nov viralni trend, ki ljudi spodbuja, da pobirajo smeti. Vsi poznamo dobre stare čistilne akcije ali pobudo Očitimo Slovenijo, očitno pa se je v času družbenih omrežij vse skupaj malce spremenilo. 

Ljudje se očitno radi pohvalijo, da so nekaj očistili, poteka pa po principu, da nekdo pofotografira, kaj je očistil in potem nominira tri prijatelje, da storijo enako. Seveda nikoli ni bilo pomanjkanja viralnih izzivov, a je tokratni zagotovo vreden vse medijske podpore. Na tisoče ljudi se je tako že pridružilo najnovejšemu izzivu in pobiralo smeti ter se potem pohvalilo na družbenih omrežjih pod ključniki #Trashtag,  #Trashtagchallenge in #Trashtags, kjer je že več kot 34 tisoč objav.

 

  1. Preberi ves članek

Od kdaj smo začeli izračunavati vreme?

Pusti komentar

Dogodki na vrhuncu krimske vojne sredi 19. stoletja predstavljajo pomemben mejnik tudi v zgodovini napovedovanja vremena. Francosko in britansko vojaško ladjevje je 14. novembra 1854 v Črnem morju zajela huda nevihta, med katero se je močno poškodovalo več prestižnih ladij. Kot odziv na opustošenje, ki ga je povzročil orkanski veter, se je takratna javnost, ki je budno spremljala vojno, začela spraševati, ali se ne bi dalo viharjev kako napovedati in tako omiliti njihovih posledic. Preberi več… “Od kdaj smo začeli izračunavati vreme?” →

Avstralija: Zgodovinsko vroče poletje

Prebivalci dežele tam spodaj preživljajo najbolj vroče poletje do zdaj, s temperaturami le nekaj pod 50 stopinj Celzija, povprečna letna temperatura pa se je januarja dvignila na 30,8 stopinje Celzija.

Povprečna letna temperatura v Avstraliji, izračunana v obdobju med letoma 1961 in 1990, je bila 27,9 stopinje Celzija. Med letoma 2012 in 2013 je bila 1,28 stopinje Celzija nad normalnim povprečjem, januarja letos pa se je povzpela že za 2,9 stopinje Celzija nad povprečje, torej na 30,8 stopinje Celzija, poroča Guardian.

Letošnji januar je najbolj vroč mesec v zgodovini meritev v Avstraliji; v Adelajdi so namerili rekordnih 46,6 stopinje Celzija, v Portu Augusta48,9 stopinje Celzija, teden pozneje pa kar 49,5 stopinje Celzija.

Ponoči se temperatura ni spustila pod 39,5 stopinje Celzija

Nič bolje ni bilo v majhnem mestu v pokrajini Noosa v Novem Južnem Walesu, kjer se temperature ponoči niso spustile pod 39,5stopinje Celzija. Še huje je bilo v Cloncurryju in Queenslandu, kjer so imeli 40 stopinj Celzija kar 43 dni zapored.

Množičen pogin divjih živali

Kot poroča BBC, ima dvig temperature že katastrofalne posledice; pojavljajo se gozdni požari, izpadi električne energije, zaradi slabosti in dehidracije so morali veliko ljudi hospitalizirati. Prizaneseno ni divjim živalim, poročajo o množičnem poginu divjih konj, netopirjev in rib.

Na številnih meteoroloških postajah je bila izmerjena najnižja marčevska temperatura. V Babnem Polju se je ohladilo kar na -31,1 °C, v Kočevju so izmerili -26,4 °C, v Staršah pri Mariboru -25,6 °C, v Vogljah na Gorenjskem -24,2 °C, v Novem mestu -22,7 °C in v Ljubljani -18,1 °C.

Okoljevarstveniki in vremenoslovci so sicer že lani opozarjali na izredne temperature ter suho in vroče poletje, predvsem zaradi vremenskih pojavov El Niño (nadpovprečno toplo morje v Tihem oceanu), Indian Niño (nadpovprečno toplo morje v Indijskem oceanu) in globalnim segrevanjem.

 

 

 

Vir: RTV SLO