Kategorija: Vesolje

Jupiterjeva rdeča pega, kaj je to?

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja. Traja že vsaj 300 let. Nevihta je dovolj velika, da jo lahko vidimo z daljnogledi na Zemlji. Pega ima večji primer kakor Zemlja in znanstveniki so mnenja, da v njej divjajo najmočnejši vetrovi v našem solarnem sistemu in sicer, naj bi vetrovi pihali z močjo več kot  500Km/h. Za primerjavo: Najmočnejši (stalen) veter izmerjen na Zemlji je meril 372 km/h.

Ta nenavaden pogled na Jupitrovo Veliko rdečo pego in njeno okolico je posnela vesoljska sonda Voyager 1 25. februarja 1979, ko je bilo vesoljsko plovilo oddaljeno 9,2 milijonov kilometrov (5,7 milijonov milj) od Jupitra. Vidimo lahko prečne podrobnosti oblakov velikosti 160 km (100 milj). Barvit valovit vzorec oblakov na levi strani rdeče pege je področje zelo zamotanega in spremenljivega valovnega gibanja. Bela jajčasta nevihta s približno enakim premerom kot Zemlja neposredno pod Veliko rdečo pego nam daje vtis o velikosti Jupitra.

Prva sta jo opazovala Cassini ali Hooke okoli leta 1665. Pika je rdeča, ker vsebuje z metanom bogate pline rdeče barve, ki se dvigujejo iz nižjih predelov atmosfere.

Njena jajčasta oblika se vrti v obratni smeri urinega kazalca z vrtilno dobo približno 6 dni. Velikost Velike rdeče pege je okoli 24 do 40.000 km × 12 do 14.000 km. Velika je kot dva (ali trije) planeti Zemljine velikosti. Vrhovi njenih oblakov so ~8 km nad vrhovi sosednjih oblakov.

Nevihte, kakršna je ta, so običajne v atmosferah plinskih velikanov. Na primer Neptun ima Veliko temno pego. Jupiter ima tudi manjše neimenovane nevihte, bele ovale in rjave ovale. Beli ovali vsebujejo relativno bolj hladne oblake. Rjavi ovali so toplejši in ležijo znotraj »običajne plasti oblakov«. Takšne nevihte lahko trajajo ure ali stoletja.

Ni natančno znano kaj povzroča rdečo barvo pege. Po eni teoriji dvigovanja pege dvigujejofosforne mešanice iz globljih plasti atmosfere. Velika rdeča pega je izredno stanovitna, saj jo je prvi opazil Galilei leta 1610 pred več kot 300 leti. Več dejavnikov je odgovornih za njeno dolgoživost. Pega se nikoli ne dotakne trdne površine, kjer bi se njena energija razsipala, njenogibanje pa poganja Jupitrova notranja toplota. Simulacije nakazujejo, da pega vsrka manjše motnje atmosfere.

Animacija Velike rdeče pege.
 
Trenutno je Velika rdeča pega približno za polovico manjša kot je bila pred sto leti. Ni znano, kako dolgo bo še trajala, kakor tudi ne, ali je posledica običajnih kolebanj.
Tadej M.

Kakšno bo vreme ta teden na Marsu?

Kogar zanima, kakšno je vreme na Marsu, lahko to po novem izve na spletni strani ameriške vesoljske agencije Nasa. Podatke o vremenskih razmerah na rdečem planetu posreduje Nasin rover InSight.

Dneva temperatura na Marsu bo danes minus 17 stopinj Celzija, najnižja pa minus 95, tako nekako zgleda napoved. 

No v resnici ne gre za napoved, so pa dostopni podatki za nekaj dni nazaj. 

InSight  Klikni tu je opremljen tudi s magnetometrom, ki prvič meri spremembe magnetnih polj na drugem planetu. Robotsko plovilo bo predvidoma delovalo še najmanj dve leti.

360-kilogramska sonda je po okoli sedmih mesecih potovanja na rdečem planetu pristala novembra lani.

Najbrž pa enkrat v prihodnosti  nas bolj zanimalo vreme na tem rdečem planetu, kot danes.

Zdaj je bolj pomembno kakšno bo tu na Zemlji, in predvsem ali bomo znali napake dovolj hitro popraviti. Preden bo za naše podnebje prepozno…

Nasa izdala najostrejše posnetke planetoida Ultime Thule

Nasa je izdala najostrejše fotografije planetoida Ultima Thule, kar jih je posnela sonda New Horizons. Le na barvne podatke še čakamo.

Ultima Thule je 33-kilometrsko telo, ki je 6,6 milijarde kilometrov stran od nas, daleč za orbito zadnjega (znanega) planeta in globoko v Kuiperjevem pasu. Na novega leta dan jo je obletela Nasina sonda New Horizons. Podatki, zbrani pri najbolj oddaljenem obletu v zgodovini, pa nazaj kapljajo zelo počasi. Komaj zdaj, skoraj tri mesece po obletu, so prišle najostrejše fotografije tega skrivnostnega telesa.

Posnetki kamere LORRI so nastali šest minut in pol pred najbližjo točko obleta ob 6.33 na oddaljenosti 6.628 kilometrov. Posnela jih je kamera LORRI, ločljivost pa je znaša le 33 metrov na piko, kar je primerljivo z večjimi stavbami ali ulicami na Zemlji.

Barvno komponento, ki jo je zagotovil instrument Ralph, pa še čakajo.

 

>KLIKNI < Preberi ves članek

Japonci “pristali” na asteroidu

Japonsko vesoljsko plovilo Hayabusa 2 je uspešno pristalo na 300 milijonov kilometrov oddaljenem asteroidu Ryugu, kjer bo zbiralo vzorce, podatke pa pošiljalo na Zemljo.

Plovilo je pristalo na asteroidu, izstrelilo naboj v površino in zbralo prah za analizo, nato se je namestilo na svoji poziciji, so sporočili iz japonske vesoljske agencije (JAXA). “Naredili smo idealni pristanek v najboljših pogojih,” je dejal vodja projekta Hayabusa 2 Yuichi Tsuda in dodal, da jim je odleglo in da je sam postopek pristanka trajal manj časa, kot so pričakovali.

Izstrelitev prvega naboja od treh načrtovanih, bo vodila v nova odkritja v planetarni geologiji, je pojasnil. V kasnejši fazi misije bo plovilo skušalo prebiti globlje in zbrati material pod površjem, ki ni bil izpostavljen sevanju ali vetrovom.

 

Znanstveniki domnevajo, da so na asteroidu Ryugu večje količine organskega materiala in vode izpred 4,6 milijarde let, ko se je rodilo naše Osončje. Analiza vzorcev pa bi jim lahko pomagala pri iskanju odgovorov na temeljna vprašanja o življenju in vesolju, med drugim kateri elementi iz vesolja so pripomogli k nastanku življenja na našem planetu.

 

Pot do današnjega uspeha je bila dolga, saj so sprva pričakovali, da bo plovilo na asteroidu pristalo že lani. Pristanek so morali nato preložiti, ker je bila površina asteroida bolj brazdasta, kot so pričakovali.

Vir: RTV SLO

Kmalu turistični poleti v vesolje

Kot so zapisali na spletni strani, so z ameriškim zasebnim podjetjem Space Adventurespodpisali pogodbo o poletu dveh ljudi na vesoljskem plovilu sojuz na ruski del ISS-ja. Polet je predviden za konec leta 2021.

Ruska agencija s tem podjetjem pri turističnih poletih v vesolje sodeluje že od leta 2001, ko je tja poletel prvi turist Dennis Tito. Ta je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA odštel okoli 20 milijonov dolarjev (15 milijonov evrov). Doslej je v okviru tega sodelovanja ISS obiskalo sedem turistov, od tega eden (Charles Simonyi) dvakrat.

 

Space Adventures v sodelovanju z Rusi ponuja tudi druge visokoleteče načrte, med drugim lunarno misijo, ki bi človeka najprej posadila na ISS, nato na vesoljsko ladjo, ki bi ga popeljala okoli Meseca in nazaj. Tega človeštvo ni storilo že od 70. let prejšnjega stoletja, Nasa pa tovrsten podvig ‒ s poklicnimi astronavti ‒načrtuje za leto 2022.

 

Preberi ves članek

Vir: RTV SLO