Pogled v prave zime iz preteklosti, analiza situacije iz konca februarja 2004

Danes smo se odločili, da naredimo analizo iz snežne epizode, torej šlo je za dogodek izpred 17 leti. Malce za obujanja spominov, kako izgledajo prave zime v naših krajih s statističnimi podatki in razmerami.

 

V obdobju med 25.2.2004-28.2.2004 je bila dinamika nad Evropo približno takšna. 

 

Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot nekakšna blokada “stalne” zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovskim zalivom. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.

Sinoptična situacija na 500 hPa ploskvi

 

6-urna skupna količina padavin nad Evropo

 

Že dan kasneje je kot posledica zasidrane hladnega zraka na SZ-Z strani Alp ter “prekinitvi” zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije za razmere zadnjih zim debelo snežno odejo. Po statističnih podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji v drugem delu poslabšanja.

 

Razmere na 500 hPa ploskvi (center ciklonskega območja nad severnim Jadranom)
Temperatura na 850 hPa ploskvi (približno 1500 m.n.v)

 

Najvišja izmerjena višina snega ob koncu sneženja (29.2.2004).

Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

 

Umikanje snežne odeje marca 2004 v stilu animacije.

 

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri: Wetterzentrale.de, Nasa.gov, Arso.si

Namesto pomladi obilen sneg (1976)

Eno od najbolj zanimivih sneženj v zadnjih desetletjih je zaznamovala velika dnevna količina novozapadlega snega. 9.marca 1976 je v severnem delu Notranjske padlo 50-70cm, ponekod v južnem delu Notranjske pa celo do 100cm novega snega. Obilno sneženje ni sneženje ni obšlo niti Istro in Obalo, kjer je zapadlo med 10 in 30 snega.

Končuje se slaba zima, to nas lahko skrbi!

Počasi se bliža konec meteorološke zime, ostalo jo je samo še nekaj dni in čas je da potegnemo črto. Tale zima je bila lahko rečem šolski primer zim ki prihajajo. Mislim da bo počasi propadla tudi teorija o ugodnem qbo in sončni aktivnosti ki vplivata na naše zime. To kar se dogaja nad Arktiko je trenutno zelo zaskrbljujoče – spreminja se sinoptična cirkulacija. Zadnja leta je bilo skoraj vedno več snega na jugovzhodu Slovenije kar je pogojeno ravno s stanjem nad Arktiko kjer led pobira kot za stavo. V letošnji zimi se je sneg preselil še bolj jugovzhodno nad Grčijo, imeli smo večinoma doline ki so prihajale od vzhoda in potonile nad jugovzhodno Evropo(slika). Klasičnih zim, ki so Gorenjski prinesle obilno snežno pošiljko z genovskim ciklonom skoraj da ni več saj je povsem izostal zahodni zračni tok nad Evropo. Mislim da bi nas to moralo skrbeti, čeprav je fajn na toplem sončku, vendar izostanek padavin v zimskem času bi lahko imel kar hude posledic v poletnem, saj suha zemlja pripomore k še večji vročini. Sploh je pomembno kaj se dogaja v Južni Evropi, kjer je na srečo zemlja bolj namočena…Pred nami še en vdor doline ki sem jo zgoraj opisal proti jugovzhodni Evropi in spet bo zapadlo več snega nad Grčijo kot pri nas. Nad severnim delom Atlantika se močno poglablja ekstratropski ciklon, ki je enakovreden orkanom kategorije 3, ta bo izzval k še enemu mogočnemu anticiklonu nad Evropo ki bo nastal v prihodnjih dneh(govori se o rekordu gh), proti jugovzhodni Evropi pa se bo spustil mrzel polarni zrak in z njim bodo nastajale snežne padavine. Potoval bo tudi mimo nas, vendar zaradi močnih severnih do severovzhodnih višinskih vetrov bo pustil zelo malo padavin, pa še te večinoma na vzhodu. Kot sem že zapisal v zadnjem zapisu bo za dan ali dva hladneje potem pa zopet postopno vsak dan topleje. Sredi prihodnjega tedna ali ob koncu bi lahko spet imeli najvišje temperature blizu +20 °C. In dokler se bodo poglabljala ciklonska območja nad Atlantikom lahko pozabimo na kakšno spremembo kajti le-ti hranijo subtropski anticiklon, ki se nato vzpenja proti Evropi.

Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, proti večeru bo oblačnost od severa naraščala, najvišje temperature bodo med 9 °C in 14 °C. V petek bo več sončnega vremena na zahodu, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, na vzhodu bo zlasti dopoldne nekaj dežja, popoldne se bo krepil severni do severovzhodni veter, ki bo najmočnejši na severovzhodu, na Primorskem bo zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 9 °C in 14 °C. V soboto bo sončno, pihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja, najvišje temperature bodo med -1 °C in 4 °C, na Primorskem do 6 °C. V nedeljo bo večinoma sončno, več spremenljive oblačnosti bo občasno v severovzhodni Sloveniji, še bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C.

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije:esrl.noaa.gov

Pred nami je vremenska motnja, ki bo prinesla v naše kraje kar nekaj dežja. V višjih predelih bo snežilo.

Meteorološki modeli so se čez noč precej  “otoplili” za ponedeljek, tako bo ohladitev še nekoliko bolj zamudila. Še vedno pa se riše vdor hladnega kontinentalnega zraka iz severovzhodne-vzhodne strani od sredine prihodnjega tedna dalje. Šlo bo za suh tip ohladitve, tla se bodo tako začela izraziteje ohlajati, v nočnih urah se bi lahko lokalno kje ohladilo tudi blizu -10°C. Najbolj izraziteje po konvakvnih planotah Notranjske, ter dnu dolin, kotlin kamor se hladen zrak izraziteje steka, ter ostane ujet. Dnevne temperature bodo v notranjosti Slovenije le malo nad ničlo, na Primorskem pa se bo predvidoma segrelo tja do 5-8°C.

Kratek opis situacije za ta vikend.

V višjih plasteh ozračja bodo prevladovali jugozahodni vetrovi skozi celotno poslabšanje, v noči na ponedeljek pa bodo obrnili v spodnjih plasteh na severozahodnik-severnik, šlo bo torej za postopno ohladitev sprva iz te strani. Lokalno pa po izoliranih ozkih dolinah s stekanjem zraka (konvergenco) in odprtostjo proti severovzhodu tudi na zahodnik. Privetrna stran z več padavinami, bo torej v prvem delu poslabšanja na Z-JZ-J strani hribovitih pregrad, glavnina padavin bo tako klasično na Dinarski pregradi, v nadaljevanju pa se bo prestavila na SZ-S stran hribovitih pregrad.

Pričakuje se, da bo padlo večinoma med 15 in 50 litrov na kvadratni meter dežja, lokalno na jugu in zahodu Slovenije tudi blizu 100 ali celo več litrov (okolica Bovške kotline). Meja sneženja bo v prvem delu poslabšanja vztrajala nad 1000 m.n.v, proti koncu padavin pa se bo lokalno spustila vse nekje do 800-900 m.m.v. Prehodno bi lahko snežilo vse do dolin v Alpskem svetu severozahodne Slovenije, drugod bo zagotovo deževalo.

Stanje z konvergenco, divergenco ob prevladujočih jugozahodnih vetrovih v nižjih plasteh ozračja. Lepo so vidne privetrne, zavetrne strani gorovji, hribovitega sveta in koliko različnih kotlin, dolin imamo v Sloveniji s popolnoma različno mikroklimo.

Situacija za noč na ponedeljek, super je vidna sprememba vetrov in prestavitev glavnine narivanja vlažnih zračnih mas nad prej omenjeno stran.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Viri:

-kachelmannwetter.com

-wetterzentrale.de

Analiza ENSO vrednosti in vpliv la nine na potek letošnje zime

Odločili smo se, da analiziramo t.i ENSO vrednosti na območju Tihega oceana. Že na začetku zime se nam je zdelo nekaj malce sumljivo, a nismo vzeli te zadeve dovolj resno. Smo bili mnenja, da bosta druga dva odlična pogoja, oziroma dejavnika za zimo (QBO-, nizka sončna aktivnosti) “znegirala” to zadevo.

V bistvu je bilo zaslediti na koridorju ENSO (region) 1+2 precej podpovprečne vrednost temperature oceana, načeloma so te vrednosti pod -1°C kar je v rangu zmerne la nine na tistem teritoriju. ENSO 1+2 območje je na skrajnem vzhodnem delu ENSO območja obali Čila. Za nas je sicer najbolj pomemben sektor 3.4 (to je nad osrednjim delom te ENSO cone), kjer je prisotna trenutno šibka la nina z vrednostmi nad -1°C. A tisti sektor 1+2 precej meša štrene letošnji zimi.

Nekako smo skoraj prepričani, da je tole glavni razlog za slabši začetek zime sedaj. Torej če še malce drugače razložimo, menimo, da ima la nina v letošnji zimi dominantno vlogo in vpliva na razne postavitve jet streama, lege polarne fronte. Statistično je dokazano, da ima Evropa ob zmerni-močni la nini dokaj mile zime z močnejšimi zonalnimi vetrovi ter trdovratnejšim polarnim vorteksom in podobno pri močnem el ninu. Seveda pa je odvisno od vsake posamezne zime in tudi drugih pogojev, ki lahko vplivajo na potek celotne zime.

Trenutne povprečne anomalije temperature oceana.

ENSO koridor (3.4). Lepo je vidno kako je povprečje ENSO vrednosti še večinoma v nam ugodnem teritoriju, torej med -0,5°C in -1°C. To je še šibka la nina.

No pa poglejmo še malce podrobneje v 1+2 koridor (območje). Takoj so nam v oči padle precej podpovprečne anomalije oceana na tistem delu. Že od začetka decembra je tam ocean zelo hladen in je že v coni pod -1°C, kar pomeni zmerno la nino na tistem sektorju. Kar je vsekakor nepričakovano.

V zadnjem tednu pa je bilo prisotno kar precejšnjo segrevanje na tistem našem najbolj neugodnem delu (sektorju 1+2).

Torej kaj bi bilo za nas ugodno v nadaljevanju te letošnje 17-18 zime? Za Evropo bi bilo bolj ugodno, če bi la nina skoraj čisto oslabela in bi prešla na neutral ENSO vrednosti z anomalijami med -0,5°C in 0,5°C. Vsekakor bo vsako segrevanje oceana v naslednjih tednih na tistem delu zelo dobrodošlo. Sklepamo iz tega, da če bi tale rahlo-zmerna la nina prešla v tisto pravo šibko ali neutral v naslednjih tednih, bi verjetno glavno vlogo za to zimo prevzela negativni QBO in nizka sončna aktivnost.

Posledično bi se lahko zima zavlekla še daleč v pomlad z morebitnimi bolj pogostimi prodori hladnega zraka iz severa-severovzhoda kot pa so prisotna sedaj v januarju. No sedaj pa poglejmo, ali bo to tudi v praksi možno. Seveda gre samo za naša predvidevanja in to ne pomeni, da se bo točno tako zgodilo kot smo povedali. To analizo smo naredili iz raznih kart, ki so nam javno dostopne.

Sezonski CFS (Climate Forecast System) model predvideva, da bo že v februarju la nina precej oslabela, marca pa bi lahko šlo že v bližini neutral ENSO vrednosti.

Predikcija CFS modela za februar.

Marec.

Viri:

https://www.tropicaltidbits.com/

http://www.noaa.gov/

Avtor prispevka:

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)