Kakšen teleskop kupiti za začetnika?

Marsikdo pomisli, da bi si kupil teleskop. To sklepam sodeč po tem, da me zadnjih nekaj tednov dobesedno bombardirate z vprašanji: “Bojan, kakšen teleskop naj si kupim?” Pred davnimi 13 leti sem napisal blog z naslovom Kje kupiti teleskop v Sloveniji in me preseneča, da je še vedno dobro bran. Žal moram povedati, da se v tem času ponudba ni prav dosti izboljšala. Pričujoči blog ni reklama, ni sponzoriran in v celoti predstavlja moje mnenje.

Tako kot pri nakup katere koli stvari, je tudi pri nakupu teleskopa nujno najprej vedeti dvoje: zakaj bom teleskop uporabljal in kakšen je moj proračun. Teleskope ne kupujte po tem kakšna je njegove povečava. Teleskopi niso naprave za povečanje slike! Teleskope so naprave za zbiranje svetlobe. Konkretno, večji kot je premer zrcala ali zbiralne leče, več svetlobe lahko tak teleskop zbere in večjo še uporabno povečavo lahko doseže. Tako, da pri teleskopih, DA res velja, večje je boljše. Vendar ključno vlogo igra kvaliteta optičnih elementov. Cenejši teleskopi imajo optiko iz slabih materialov (včasih celo samo iz pleksi stekla), kar povzroča nastanek nejasne ali motne slike. Teleskopi višjega cenovnega razreda se ponašajo s zrcali / lečami iz posebnih vrst stekla (npr. Zerodur) z majhnih temperaturnim raztezkom, ki so še dodatno premazana s tankim nanosom, da bolj učinkovito odbijajo ali prepuščajo svetlobo.

 

Preberi več tukaj

 

 

Slovenski satelit poslal prve posnetke

 

Prvi slovenski satelit poslal prve posnetke

Center odličnosti Vesolje-SI je prvič objavil posnetke prvega slovenskega satelita NEMO-HD.

Satelit je bil izstreljen 3. septembra in se kmalu zatem vtiril v soncesinhrono tirnico na višini 515 kilometrov. Upravljalci so ga nato umirili s pomočjo magnetnih navornikov, sončne celice pravilno usmerili za učinkovito polnjenje baterij, in testirali delovanje sistemov. 15 dni po izstrelitvi so ga imeli dovolj pod nadzorom, da so lahko varno odprli zaslonko in naredili prvi, “zgodovinski posnetek slovenskega satelita nad vzhodno Slovenijo”.

“Čeprav so bili na posnetku samo oblaki, smo bili izredno veseli, saj smo prvič videli, da je občutljiv optični sistem zdržal kritične sile in pospeške med izstrelitvijo ter deluje.”

Sledila je serija posnetkov, s katerimi so umerjali kamero. S tem so pridobili parametre za kasnejša samodejna snemanja.

Vsi posnetki so dostopni na tej povezavi.

Do konca tedna bo 65-kilogramski satelit dvatisotič obkrožil Zemljo.

Septembra je bil na isti raketi Vega izstreljen še en slovenski satelit Trisat. Slednji ima tri kilograme in je prvenstveno namenjen preizkušanju na sevanje odporne elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

 

Vir: RTV SLO MMC

Mirno jesensko vreme, …

Prva novembrska dekada bo po pričakovanjih večinoma suha. Najtoplejši zrak bo nad nami jutri ko se bo ničta izoterma dvignila skoraj do 4000m! Oslabljena fronta bo sicer prinesla ohladitev, vendar bo še naprej nadpovprečno toplo, še posebej v hribovitem svetu. V sredo bo dežja zelo malo, ponekod marsikje ne bo padlo nič, največ lokalno ponekod na juguvzhodu okoli 10mm.

Po prehodu vremenske fronte se bo od zahoda postopno krepilo območje visokega zračnega pritiska, nad Azorskim otočjem bo dolina z bistveno hladnejšim zrakom, zato bodo padavine večinoma le nad Portugalsko in Španijo, drugod pa padavin ne bo.

Anticiklon se bo proti koncu tedna širil proti vzhodu s središčem nad vzhodnim delom Evrope. Proti nam pa bo od vzhoda pritekal hladnejši in suh zrak. To pomeni da bo vreme podobno kot ga imamo v teh dneh. Večinoma bo sončno, zjutraj in dopoldne pa se bo po nižinah zadrževala megla ali nizka oblačnost. Temperature pa bodo po nižinah primerne letnemu času in bodo čez dan večinoma med 10 °C in 15 °C.

V drugi dekadi pa se oba modela še precej razlikujeta. Sam bolj verjamem evropskemu. Na začetku druge dekade naj bi zgradil kar močan anticiklon nad Severno Evropo. Zaenkrat še naprej kaže da večjih padavin ni pričakovati, verjetno pa bo od severovzhoda začel pritekati še nekoliko hladnejši zrak. Ameriški pa še naprej vztraja s toplejšo in bolj mokro različico. 

Pozor: Napovedi do 5 dni so kar zanesljive, potem pa se zanesljivost napovedi vsak dan zmanjšuje!

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije: weatherbell.com

 

 

Potres stresel Zadar, tudi pri nas..

 

Potres 1. novembra 2020

Potres magnitude 4,7 na Hrvaškem

V nedeljo, 1. novembra 2020, ob 14.15 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 4,7, 200 km južno od Ljubljane. Po podatkih EMSC je nadžarišče potresa bilo na Hrvaškem, okoli 30km severovzhodno od Zadra.

Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci v več krajih po vsej Sloveniji. Ocenjujemo, da je intenziteta (učinki) potresa v Sloveniji bila III. do IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).

Nasa: Luna potrdila, več vode, kot smo menili doslej

Ameriška vesoljska agencija Nasa je potrdila, da je na površju Lune več vode, kot so menili doslej. Molekule vode so odkrili tudi v mineralnih zrncih, še več pa je je verjetno v senčnih delih Lune. Znanstveniki se  nadejajo, da bo vode dovolj za postavitev stalne lunarne postaje za nadaljnjo pot proti Marsu.

To je seveda zelo pomembno odkritje za Naso, ki namerava znova poslati človeka na Luno leta 2024 in nato tam do konca desetletja vzpostavit stalno bazo za nadaljnjo pot proti Marsu.

Sicer so znanstveniki že doslej domnevali, da je v mineralnih zrncih na osončenih delih Lune prisotna voda, vendar pa tega vse doslej niso mogli zagotovo potrditi. Spektralne analize namreč niso mogle nedvoumno potrditi, ali gre za molekule vode, ki je sestavljena iz dveh atomov vodika in enega kisika, ali pa zgolj za hidroksilni radikal, ki je sestavljen iz enega atoma vodika in enega kisika.

Nova študija pa je zdaj nedvoumno potrdila spektralni odtis molekul vode v osončenih predelih Lune, je pojasnila vodilna avtorica študije Casey Honniball z Inštituta za geofiziko in planetologijo na Havajih.

 

Vir: Siol

 

Odkrili dobro ohranjene, a osteklenele možganske celice

Možgani mladeniča, ki je prespal uničujoč vulkanski izbruh?
Le nekaj prebivalcev je ostalo v mestu. Eden od njih je bil tudi okoli 20-letni mladenič, ki je po predvidevanju arheologov umrl med spanjem na leseni postelji, obrnjen z obrazom navzdol. Skoraj dve tisočletji po tem vulkanskem izbruhu nova študija, objavljena v reviji Plos One, prinaša nove dokaze, ki kažejo, da so delci nenavadne črne snovi, pridobljeni iz posmrtnih ostankov mladeniča, res ostanki njegovih možganov.

Raziskovalci so z vrstično elektronsko mikroskopijo v vzorcu identificirali drobne sferične in cevaste strukture, podobne nevronom ali možganskim celicam, navaja portal Live Science.

Pred več desetletji odkriti ostanki
Tudi sicer dobro ohranjeno telo mladeniča so arheologi odkrili v 60. letih preteklega stoletja. Vendar je šele leta 2018 forenzični antropolog z neapeljske univerze Federico II in glavni avtor študije Pier Paolo Petrone med pregledom telesa odkril presenetljive arheološke dokaze. Šlo je za koščke steklenega materiala, ki so štrleli iz lobanje. Kot je Petrone takrat povedal za CNN, je odkriti material spominjal na obsidian, torej na vulkansko steklo, ki nastane, če se lava ohlaja tako hitro, da ne more kristalizirati.

Skozi nadaljnje raziskovanje je Petrone s sodelavci ugotovil, da so drobci videti kot delci starodavne možganske snovi, ki so ostekleneli zaradi izredne vročine vulkanskega izbruha.

 

Vir RTV SLO

Preberi celoten članek

 

Slika v naslovu:

Herkulanej je bil pred uničenjem počitniško mesto antičnih Rimljanov in glede na število razkošnih vil je mogoče sklepati, da tudi precej mondeno. Foto: Reuters