Želiš v vesolje? Prijavi se!

 

 Odpri galerijoPrvič v 11 letih Evropska vesoljska agencija (Esa) išče nove astronavtke in astronavte. Tokrat bodo lahko prvič kandidirali tudi državljani Slovenije, saj se lahko prijavijo posamezniki iz 22 polnopravnih članic Ese in dveh pridruženih članic. Poleg astronavtov tokrat prvič Esa išče tudi »paranavta«, kar pomeni, da izbirajo osebo z določeno stopnjo invalidnosti.Prijave bodo zbirali od 31. marca do 28. maja, nato bo stekel šeststopenjski postopek izbire, ki bo predvidoma končan oktobra 2022.Esa išče nove astronavte. Prijavijo se lahko tudi državljani Slovenije. Izbrali bodo do šest oseb, iščejo pa tudi osebo s telesno invalidnostjo.
Evropska vesoljska agencija (Esa) išče nove astronavtke in astronavte. Tokrat bodo kandidirali tudi državljani Slovenije. Iščejo tudi »paranavta oziroma osebo z določeno stopnjo invalidnosti.
Jan Wörner, generalni direktor Ese” Iščemo nove astronavte, saj se bodo nekateri trenutni upokojili. »Ti imajo posebno znanje, ki ga lahko in ga bodo predali novim kandidatom” Destinacija novih astronavtov bo Mednarodna vesoljska postaja (ISS), spogledujemo pa se tudi s potovanji do Lune, in sicer na lunarno postajo Gateway, morda celo do površja Lune. Kot je še poudaril, imajo možnost, da so izbrani, prav vsi primerni kandidati, ne glede na to, iz kako velike, bogate ali politično močne države prihajajo.
Poklic astronavta ni lahek, veliko je tudi tveganja, zato so kriteriji precej visoki. Agencija torej išče kandidate, ki imajo vsaj magisterij iz naravoslovnih znanosti, med drugim iz fizike, biologije, medicine, matematike ali iz strojništva oziroma drugih inženirskih znanosti ter računalništva. Dobrodošle so tudi pilotske izkušnje. Kandidati morajo imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj, tekoče znanje iz angleščine in znanje še vsaj enega tujega jezika. Vsekakor morajo biti kandidati visoko motivirani in pripravljeni na zelo fleksibilen urnik, ki je precej daljši od osemurnega delovnika, potovanja so pogosta, družinsko življenje trpi, opozarjajo pri Esi.

»Ker je pri vesoljskih poletih prisotno tveganje, morajo biti osebe zelo prisebne in morajo dobro prenašati pritisk in se znajti v stresnih situacijah,« je še poudarila Lucy van der Tas, vodja službe za iskanje talentov. Dodala je, da bodo natančni pogoji objavljeni do odprtja razpisa. Prijavi bodo morali kandidati priložiti življenjepis, motivacijsko pismo, kopijo potnega lista in zdravniško spričevalo, ki ga izda pristojni organ letalske medicine.

Sledil  bo zahteven 18-mesečni postopek izbire. Potrebna bo potrpežljivost. 

Esa bo poskušala izbrati kar se da različno ekipo, tako po nacionalnosti kot spolu. Išče pa tudi osebo z določeno stopnjo invalidnosti, ki bi sicer povsem ustrezala kriterijem za astronavta, kar je pravzaprav prvenstvena novost, saj še nobena agencija ni iskala »paranavta«.

»Veliko invalidnih oseb dokazuje, da se v življenju da uspeti, kljub oviram. Ugotavljali bomo, ali je odprava invalidne osebe v vesolje možna. Veliko vprašanje je varnost. Trenutno imamo pravzaprav več vprašanj kot odgovorov, še posebej, ker nimamo svojih vozil za prevoz ljudi.

Italijanska astronavtka pravi »Ljudje nismo prilagojeni življenju v vesolju, tam nam bivanje omogoča tehnologija. In tudi v tem primeru lahko določene fizične okvare izničimo z ustrezno tehnologijo.« Kot so pojasnili pri Esi, so primerni kandidati tisti, ki imajo okvaro nog pod gležnjem, pod kolenom ali pa da imajo eno nogo krajšo od druge.

Več podrobnosti o zahtevah in načinu prijave pa na Esini spletni strani

 

Vir prispevka: Delo

Prihaja mraz iz polarnega kroga ter celinske Rusije.i

Srednjeročni izračuni so kar nekaj časa kazali na mrzlo obdobje zlasti v tednu med 11.2 in 18.2! Še posebej je bil CFSv2 prepričan da se bo to zgodilo.  Če pogledamo v stratosfero smo v začetku februarja videli obrat vetra. Ponovno je zapihal vzhodni veter. Sedaj se zonalni veter spet krepi, vendar spodaj bo še precej dolgo vztrajala nestabilnost. Verjetno bo razmeroma hladno vreme s toplejšimi obdobji vtrajalo še globoko v marec, sploh glede na segrevanja v spodnjem delu stratosfere. Efekt na klasičnih 500hPa kartah je ponavadi viden 10 dni kasneje. Torej blokada nad Skandinavijo se bo okoli 20.februarja postopno premaknila proti Grenlandiji in se v zadnjih dneh februarja verjetno spet okrepila nad Skandinavijo.

V prihodnjem tednu bo iz dneva v dan hladneje. Ponekod bo padla ogromna količina padavin. Sploh to velja za območje Julijskih Alp. Na Kaninu bi lahko zapadlo 2 metra novega snega! Na nas bo vplivala serija sredozenskih ciklonov, nestabilno vreme s pogostimi padavinami bo trajalo do petka. Meja sneženja bo precej nihala, ob približevanju ciklona se bo dvignila in se nato spet nekoliko spustila, vendar snežilo pod 1000m do četrtka ne bo!

V noči na četrtek nas bo prešla vremenska fronta, od severa bo začel dotekati mrzel polarni zrak. Verjetno se bo meja sneženja spustila do nižin, vprašanje pa je kako dolgo bodo vztrajale padavine. Lahko da bomo pred polarnim mrazom spet zeleni v večjem delu nižin. Po prehodu fronte bodo nastajale snežne plohe

Ohladitev bo ekstremna, prva ohladitev bo prišla iz arktičnega kroga, že v četrtek zvečer bo na 850mb med -15 °C in -10 °C. Od petka naprej bo sledilo spet sončno vreme z zelo mrzlimi jutri, povsod bodo temperature pod ničlo, večinoma med -8 °C in -15 °C, le ob morju nekaj stopinj pod lediščem. V mraziščih večinoma pod -20 °C. Tudi čez dan bodo temperature med -5 °C in -1 °C, le na Primorskem bo okoli +4 °C.

V nedeljo 13.februarja nas bo dosegla verjetno še bolj mrzla zračna masa, tokrat iznad celinskega dela Rusije. Ob prehajanju višinske doline hladnega zraka bodo lahko nastajale snežne plohe. Morda se bo na vzhodu temperatura spustila celo pod -20 °C na 850mb? (slika 6)

Pozor: Napovedi do 5 dni so kar zanesljive, potem pa se zanesljivost napovedi vsak dan zmanjšuje!

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije: weatherbell.com

Svečnica zelena, velika noč bo zasnežena?

Zima se meteorološko počasi nagiba v drugo polovico. Pravzaprav smo že prečkali to namišljeno črto, meteorološka zima namreč traja od 1. decembra do 1. marca. Ne vemo pa še, ali smo vrhunec zime že dosegli. Morda nam bodo del odgovora prinesli pregovori. Potem pa nam bo narava sama postregla z natančnimi odgovori. Pred nami je svečenica, ki smo jo na koledarju označili 2. februarja in ob katero se naslanja več pregovorov. Preverimo jih nekaj.

 

Svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.  

Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.  

Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo.  

Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti. 

Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša. 

Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi. 

Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. 

Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja. 

Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori. 

Če o svečnici letajo mušice, nosimo še potem rokavice. 

Če se na svečnico jasno zdani, zima se raje še zadrži. 

 

Več:

Preberi ves članek Tukaj

Pogled v prave zime iz preteklosti, analiza situacije iz konca februarja 2004

Danes smo se odločili, da naredimo analizo iz snežne epizode, torej šlo je za dogodek izpred 17 leti. Malce za obujanja spominov, kako izgledajo prave zime v naših krajih s statističnimi podatki in razmerami.

 

V obdobju med 25.2.2004-28.2.2004 je bila dinamika nad Evropo približno takšna. 

 

Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot nekakšna blokada “stalne” zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovskim zalivom. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.

Sinoptična situacija na 500 hPa ploskvi

 

6-urna skupna količina padavin nad Evropo

 

Že dan kasneje je kot posledica zasidrane hladnega zraka na SZ-Z strani Alp ter “prekinitvi” zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije za razmere zadnjih zim debelo snežno odejo. Po statističnih podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji v drugem delu poslabšanja.

 

Razmere na 500 hPa ploskvi (center ciklonskega območja nad severnim Jadranom)
Temperatura na 850 hPa ploskvi (približno 1500 m.n.v)

 

Najvišja izmerjena višina snega ob koncu sneženja (29.2.2004).

Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

 

Umikanje snežne odeje marca 2004 v stilu animacije.

 

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri: Wetterzentrale.de, Nasa.gov, Arso.si

Dež, sneg tudi v zaključku 2020 in začetku 2021

December se počasi končuje. Kot smo napovedali konec novembra se je izkazalo za resnično, saj je bil padavinsko bogat mesec v slogu decembrov, ko je vladala močna La Nina. Januar je bil v teh zimah mrzel in suh mesec, zaenkrat pa bo vsaj na začetku precej spremenljiv s pogostimi padavinami.

Severozahod Slovenije je dobil obilno snežno pošiljko in v Ratečah je sedaj skoraj en meter snega. V Ljubljani je kar dolgo časa vztrajalo sneženje, temperatura je bila nekaj ur zacementirana na 0 °C, ko je v okolici že pihal fenski veter in je večinoma deževalo. Ko je v Ljubljani zapihal veter je tudi hitro preklopilo v dež.

V naslednjih dneh si torej lahko obetamo precej padavin, nad Genovskim zalivom je že nastal nov ciklon, ki se bo ponoči pomaknil nad južni Jadran in se zjutraj pomaknil nad Balkan. Padavine se bodo od juga spet nekoliko okrepile(slika 1). Po nižinah južne in osrednje Slovenije bo rahlo snežilo. Lahko bi zapadlo med 5-10cm snega. Padavine bodo že dopoldne večinoma ponehale in popoldne se bo večinoma zjasnilo. Vendar izboljšanje bo kratko, kajti že v noči na petek se bo nad severnim delom Sredozemlja poglobil nov ciklon(sliika 2) Ta bo v petek 1.januarja zlasti zahodni Sloveniji prinesel novo pošiljko padavin. V alpskih dolinah bo večinona snežilo, drugod deževalo. Podobno vreme bo tudi v soboto, verjetno pa se bo deževalo tudi nad osrednjo in lahko tudi vzhodnim delom Slovenije. Po evropskem modelu bo po nižinah večinoma deževalo, le na severozahodu snežilo. Ameriški model pa je nekoliko bolj naklonjen sneženju tudi drugod. (slika 3) Odločale bodo malenkosti, vendar težko verjamem v ta model, nič pa ni nemogoče in odločale bodo malenkosti. V nedeljo bodo padavine večinoma ponehale,

Tudi v naslednjem tednu se vreme še ne bo stabiliziralo, z dolino nad jugozahodnim delom Evrope bi lahko spet prišli pod izrazit zahodni do jugozahodni zračni tok, kar bi pomenilo novo spremenljivost.(slika 4)

Pozor: Napovedi do 5 dni so kar zanesljive, potem pa se zanesljivost napovedi vsak dan zmanjšuje!

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije: weatherbell.com

 

Nemirna Slovenska tla: V 100 letih pol metra

Arhivski prispevek👨‍💻

⚠️vir: dnevnik⚠️

Odkritja, do katerih so prišli z meritvami so novost. Pripoveduje geolog dr. Miloš Bavec. “Določeni deli površja se relativno hitro dvigujejo, kar pomeni, da je tektonika določenih krajih živahna.” “Če vzamemo za primer Kraški rob, se površje, ki leži nad njim, vsako leto dvigne za približno tri milimetre glede na slovensko obalo.” Hiter izračun pove, da to lahko pomeni dvig za tri centimetre na deset let oziroma petnajst centimetrov v petdesetih letih. Graf, ki ga je med pripovedovanjem pokazal Bavec, je obenem pokazal, da je tolikšno dvigovanje na Krasu pravzaprav počasno v primerjavi z dvigovanjem Julijskih Alp. Te se na območju med Podbrdom in Bledom dvigujejo s skoraj dvakrat večjo hitrostjo.

Dvigovanje povzroča tektonsko premikanje Istre proti Padski nižini oziroma proti notranjosti Slovenije. “Na večji ravni se afriška plošča premika proti evropski. Tako so nastale Alpe,” pojasnjuje Bavec. “Na bolj lokalni ravni pa se jadranska mikroplošča podriva pod njeno zaledje, kjer leži površje Slovenije.” Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Ladislava Placerja objavila nova odkritja, ki še natančneje razlagajo dogajanje pod slovenskim površjem. “Jadranska plošča se primika in hkrati vrti okrog namišljene točke, ki leži nekje v Padski nižini. Skoraj vse to gibanje se na območju Slovenije kompenzira približno na območju med Koprom in Ljubljano. To območje prevzema nase skoraj celoten rotacijski pritisk, ki znaša nekaj milimetrov na leto.”

Tako je med drugim nastal Kraški rob in odtod občasni ter relativno močni potresi v zahodni Sloveniji. Bavec pravi, da tektonika plošč poganja “ogromen del naravnih procesov na našem planetu”. Glavni “pogon” tektonskih plošč leži na tihomorskem grebenu, ki ob vzhodnem robu Tihega oceana poteka malone od severnega do južnega tečaja, ter v srednjeatlantskem hrbtu. “Tam se plošče razmikajo in nastaja nova skorja, zato se morajo drugod po svetu plošče stiskati, narivati oziroma podrivati,” pravi Bavec. “Del teh premikov lahko zaznavamo z napravami GPS in drugimi geodetskimi meritvami in ugotavljamo, da se med Sečovljami in Bledom površje dviguje za več kot pet milimetrov na leto oziroma približno pol metra v stotih letih. To so kar precejšnji premiki in v veliki meri se takšno gibanje kompenzira tudi na prelomnih conah.” S hitrim premikanjem zemeljske skorje in povečevanjem naklonov površja se na površju povečuje tudi erozija. “Tudi zaradi tega imamo več problemov z zemeljskimi plazovi in drobirskimi tokovi,” pravi Bavec. Tudi plaz v Logu pod Mangartom je v globalnem merilu povezan s tektonskim delovanjem. Že vsaj dvajset milijonov let se namreč večji del zahodne Slovenije sorazmerno hitro dviguje iz nekdanjega morja, ki ga je nekoč prekrivalo, in se tako izpostavlja eroziji.