Babno polje, kjer je doma mraz,toda tam ni rekord !

Babno polje je okrog 3 km dolga kotanja razpotegnjena v smeri severozahod–jugovzhod. Bolj je podobna razširjeni suhi dolini kot kraškemu polju. Dno je na nadmorski višini 750 m. Severno od polja se dvigajo kopasti vrhovi Racne gore (Črni vrh, 1063 m; Petelinjek, 1212 m), južno od polja pa odrastki Snežnika z vrhovoma Telebačnik (979 m) in Požar (1033 m). V vzdolžni smeri proti jugovzhodu se dno polja nadaljuje v Prezidsko polje, ki je že na Hrvaškem.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b4/01_Babno_Polje_zima.jpg

Po Prezidskem polju teče potok Trbuhovica, dno Babnega polja pa je suho. Potok teče proti severu, vendar ponikne še preden doseže Babno polje. Doseže ga le še ob visokih poplavah. Trbuhovica odteka podzemno v izvir Obrha na Loškem polju. Na severozahodni strani se Babno polje razcepi in dvigne v dve 10 do 15 metrov višji široki dolini, ki obvisita nad Loškim poljem. Po severni suhi dolini je speljana cesta med Starim trgom in Babnim Poljem. Dolomitno dno polja, ki je na severnem robu vrtačasto, je pokrito le s tanko plastjo prepereline in prsti.

Na dnu polja prihaja do močnega toplotnega obrata, zato so pogoste pozne spomladanske in zgodnje jesenske pozebe. Na Babnem polju je zaradi toplotnega obrata zabeležena najnižja temperatura v Sloveniji, –34,5 °C (15. in 16. februar 1956)[1], neuradno pa celo –39,6 °C (leta 1929). Hladno je bilo tudi 1. 3. 2005, ko je bilo v spodnjem, nižjem delu polja, neuradno izmerjenih –36,0 °C. V uradni meteorološki hišici so bile tega dne izmerjene precej višje temperature, in sicer –29,0 ºC[2]. Razlog je v legi uradne meteorološke hišice Babno polje na rahlo dvignjenem robu polja. Najnižje temperature pa so v kotanjah na dnu, saj je ohlajeni zrak težji.

Neuradno je najnižja izmerjena temperatura  v Sloveniji -49°C na Komni nad Bohinjem

Nov neuradni slovenski rekord je zdaj -49,1ºC

9. januarja zjutraj sotako izmerili -49,1ºC. je prineslo nov, sicer neuraden slovenski negativni temperaturni rekord. Kar neverjetnih 49 stopinj pod lediščem so izmerili na Komni nad Bohinjem. Podatek je neuraden, saj ga niso izmerili uradni meteorologi, temveč ljubiteljski. Na Komni je bilo to jutro za kar 15 stopinj hladneje kot pred 50 leti, ko so izmerili rekord — na Babnem polju — skoraj 35 stopinj minusa.

Mrazišča

Splošno je znano, da je Slovenija reliefno zelo pestra država. Reliefna pestrost se med drugim kaže tudi v značilnostih vremena in pestrosti podnebja ter pripomore k oblikovanju posebnih krajevnih vremenskih razmer. Primer velike odvisnosti krajevnega vremena in podnebja od reliefa so mrazišča, ki jih je v Sloveniji veliko. Mrazišča v najširšem smislu pojmujemo kot območja, kjer je temperatura zraka pogosto bistveno nižja od okolice. To velja še posebej za najnižje dnevne temperature. Praviloma so mrazišča konkavne oblike reliefa vseh oblik in dimenzij (zaprte doline in kotline, kraška polja in uvale, konte, drage, vrtače, udornice, ledeniške krnice, nivacijske kotanje in podobno), ki omogočajo nabiranje in nadaljnje ohlajanje hladnega zraka.

Drugi rekordi:V letih 1956 in 1968 so na Babnem polju izmerili kar –34,5 stopinje. Leta 1963 je bilo v Murski Soboti –31 stopinj, leta 1985 pa je bilo v Celju in Slovenj Gradcu –27 stopinj Celzija.

Toplejša od pričakovane je tudi rekordna najnižja temperatura na Kredarici (minus 28,3 stopinje). Ob morju se je živo srebro najbolj spustilo februarja 1956 v Kopru (minus 12,8 stopinje). Ob takratni hudi pozebi so bile v Kopru srednje dnevne temperature pod lediščem nepretrgoma 19 dni in dnevne minimalne 22 dni.
Med najbolj mrzle zime sodijo 1928/1929, 1956, 1963, 1968, 1985, pa tudi februar 2012 ni bil daleč od teh…

KRONOLOGIJA ZIM

ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.

ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.

ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so bile vse Evropske reke zaledenele.

ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.

ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca zaledenele.

ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.

ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku avgusta pa je bila trgatev.

ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec julija imeli trgatev.

ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa in ovce so se pasle na prostem.

ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca; potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.

ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.

ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 25. julija pa se je začela trgatev.

ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala pa do 6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.

ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala od 11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 28. januarja pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje hude poplave.

ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, sredi aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je nato sledila močna ohladitev z hudo pozebo po nižinah.

ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.

ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra do 2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.

ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je bilo prek 3 metre snega.

ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.

ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili med spanjem.

ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja zapade veliko snega in pritisne hud mraz.

ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.

ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo, celo strehe hiš so bile pod snegom.

ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela zeleneti.

ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.

ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je umrlo.

ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. V Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. decembra do 21. marca.

ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal hud mraz.

ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.

ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko morje. Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija![/u]

ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen, pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.

ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa je pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. Po novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je ležal 9 tednov.

ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. Celo v Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo na cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh. Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.

ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. [/u] Decembra se je začel hud mraz. Za božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali na tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi. Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma vse prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo toliko snega kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.

ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu namerili -29 stopinj Celzija.

ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se niso spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, ki je trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.

ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra pa se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na oknih, da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču temperatura ni nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz je trajal 14 dni. Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.

ZIMA 1829/1830: Hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) tako, da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.

ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne sadeže.

ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj Celzija. V decembru se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj Celzija. Številni ljudje so zmrznili med spanjem. Zajce, goske in kokoši so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile.

ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, med 20. decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature so se tudi podnevi pogosto gibale okoli -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja so v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.

ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do zdaj.

ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo leto je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. Po topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta so temp. presegle 25 stopinj Celzija.

ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele letale po zraku.

ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in zapadlo 10 cm snega.

ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, za silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz. Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. Pod -20 stopinj je bilo občasno še tudi v marcu. 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija.

ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.

ZIMA 1939/1940: Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.

ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 146 cm snega, kar je rekord še do danes.

ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile nad -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1962/1963:  Precej huda zima, v Murski Soboti je bilo 16. januarja -31 stopinj Celzija.

ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, v Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.

ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 22. decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji prekrivala debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.

ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, manj kot 10 dni.

ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje.

ZIMA 1984/1985: Precej  huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 stopinj.

ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju.

ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel januar. V začetku januarja je v dveh dneh zapadlo več kot 50 cm snega, kasneje pa je pritisnil hud mraz. 12. januarja je bilo v Murski Soboti zjutraj -27 stopinj Celzija.

ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, prvič je zapadel 8. februarja.

ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 20. aprila.

ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra je bilo ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj pa je bilo -22 stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj Celzija podnevi. Sneg je ležal od 24. decembra do 8. februarja. V tej zimi je nazadnje snežilo 20. aprila.

ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej mila zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. Sneg je ležal 11 dni.

ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja, potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg se je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.

ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto od +10 do +20 stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. Sneg je ležal 9 dni.

ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.

ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je zapadel 5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru je bilo nekaj snega in ledenih dni.

ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. Prvič je v tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.

ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra je snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. Sneg je ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 5. marca je spet močno snežilo.  V Moskvi so sredi januarja izmerili -40 stopinj Cezija, kar se od leta 1942 ni zgodilo.

ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in le okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja in februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja je bilo +16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.

ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja in februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24. februarja je bilo +18 stopinj.

2008/2009  nič posebnega

2009/2010 decembra in začetek marca sneg

20010/2011 mraz in sneg predvsem decembra in marca

ZIMA:2012 februar brutalno mrzel, ostalo povprečno malo snega in temp nadpovprečne.

vir:proteus.si/, wikipedija

Komentarji

Komentarji