Taljenje ledenikov na Himalaji

Če se izpusti toplogrednih plinov v svetu ne bodo znižali, bi se lahko do leta 2100 stajai dve tretjini ledenikov v Himalaji, so posvarili znanstveniki.

“Globalno segrevanje ozračja bo mrzle, z ledeniki pokrite vrhove gora, ki se raztezajo čez osem držav, v manj kot stoletju spremenilo v golo kamenje,” je dejal eden izmed vodij študije, Philippus Wester iz Mednarodnega centra za integriran razvoj gora s sedežem v Katmanduju. “Za tako podnebno krizo še niste slišali,” je dodal.

 

Ledeniki na območju Hindukuša in Himalaje so pomemben vir vode za okoli 250 milijonov ljudi, ki živijo v gorah, pa tudi za 1,65 milijarde prebivalcev ob rekah. Napajajo deset najpomembnejših vodnih sistemov na svetu, kot so Ganges, Ind, Rumena reka, Mekong in Iravadi, ter posredno ali neposredno prispevajo k temu, da ima več milijard ljudi hrano, energijo, čist zrak in dohodek.

 

Led na Grenlandiji se taja hitreje od predvidevanj

 

Tajanje ledenikov bo vplivalo na življenje na tem območju

Znanstveniki v študiji opozarjajo, da bo tajanje ledenikov močno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Med posledicami bodo slabša kakovost zraka in ekstremnejši vremenski pojavi, nižji vodostaji rek pred monsunskim obdobjem pa bodo vzrok težavam pri oskrbi z vodo v mestih ter pri proizvodnji hrane in energije.

 

Zaradi obilice vode ob tajanju ledenikov bi se lahko razlilo več sto ledeniških jezer ter povzročilo poplave ob vznožju gora, med drugim Mount Everesta in K2. Po ocenah, ki so omenjene v študiji, bi v regiji za prilagoditev na podnebne spremembe do leta 2030 potrebovali do 4,6 milijarde dolarjev (štiri milijarde evrov), do leta 2050 pa 7,8 milijarde dolarjev (6,8 milijarde evrov). Pri pripravi študije je sodelovalo več kot 350 strokovnjakov, 185 organizacij in 210 avtorjev.

Vir: RTV SLO

Preberi ves članek

 

Please follow and like us:

Komentarji

Komentarji