Pred nami je večdnevno poslabšanje vremena z možnim obilnim dežjem in viharnim jugozahodnikom.

Vse bolj se vidijo obrisi neke realne slike v prihodnjih 10 dneh in tudi v nadaljevanju. Torej iz globalnega vidika se slika kaj dosti ne bi smela spremeniti vsaj do konca prve dekade novembra. Imamo sicer rahlo negativna AO,NAO indeksa, ki povzročita v večini primerov spust polarne fronte nekoliko bolj proti jugu. Sploh negativna Severno-Atlantska oscilacija načeloma pomeni povečano možnost za pozitivne anomalije na območju Atlantika in negativne na širšem območju Sredozemlja, oziroma takrat pogosto zahodni (zonalni) vetrovi izgubijo na moči. Na območju osrednje, jugovzhodne Evrope pa se povečajo možnosti za vdore hladnega zraka iz severne-severovzhodne strani.

Tudi tokrat se je zgodilo podobno ob teh pogojih, ampak žal ali na našo srečo ni šlo vse po načrtih. Seveda pa se moramo zavedati, da smo zakorakali šele v zadnjo dekado oktobra in je dinamika popolnoma drugačna, kar se tiče zaloge hladnega zraka nad severnim polom, Sibirijo kot pa sredi zime.

Torej kot vidimo na spodaj pripeljeni sliki se je zahodno od Španije in Portugalsko klasično močno okrepil Azorski anticiklon, ki se bo v nadaljevanju povzpel precej daleč proti severu, celo do bližine Grenlandije. Polarni zrak z izrazito hladno fronto pa se bo iztočasno začel spuščati iz polarnega kroga in kasneje preko Skandinavije v smeri osrednje Evrope. Problem nastane pri tem, ker t.i blokada Atlantika ne zdrži dovolj dolgo, saj začne na območju Grenlandije nastajati globoko ciklonsko območje z hitro tranzicijo proti vzhodu. In tole v nadaljevanju popolnoma spremeni potek samega dogajanja. Celotno dolino hladnega zraka, z dovolj “mrzlim” dotokom zraka za morebitno prvo sneženje po nižinah Slovenije potisne namesto preko severne strani Alp do naše širše okolice nekam popolnoma drugam. Hladen zrak začne pronicati z hladno fronto preko zahodne strani Alp ter se tam zaustavi, le-ta bo prodrl še daleč vse do Španije ter južne Francije, kjer ga kasneje nekoliko zaustavijo Pireneji. Istočasno pa se Slovenija s sosedi na južni-jugovzhodni strani Alp znajde na popolnoma napačni strani tega ciklonskega območja ter tudi izrazite hladne fronte. Ob podobni legi Genovskega ciklona, so tako naši kraji znajdejo na t.i topli, privetrni strani. Tako bomo na pragu novembra črpali izjemno topel zrak “za ta čas” direktno iz Afriške celine (subtropski Afriški anticiklon), le-ta bo seveda prišel precej omiljen čez Sredozemsko, Jadransko morje do nas,a vseeno. Vso to dovajanje toplote na privetrni strani ciklona kasneje aktivira tudi naše klasične jugozahodne višinske vetrove. Zračne mase ob dotoku vlažnega in toplega zraka iznad roba ciklonskega območja v Sredozemlju namreč iščejo svojo tisto prvo točko na katero se lahko naslonijo. In to je v našem primeru Dinarsko gorsko, narivanje zračnih mas je na tistem območju lokalno izjemno, ti kraji sploh skrajni SZ del Slovenije ter skrajni SV rob Italije sodijo med najbolj namočene kraje v celotni Evropi.

V nadaljevanju se načeloma celotni vetrovni stržen s hladnim zrakom more premaknit dalje in tako bi načeloma mogli hitro pasti ob gibanju Genovskega ciklona s prevladujočo smerjo JZ-SV na njegovo zavetrno (hladnejšo) stran. Ampak to se tokrat ne bo zgodilo, namreč hladna fronta bo stagnirala na JZ-Z-SZ strani Alp.

Tako je celotna zadeva še za naše pojme precej nepredvidljiva, že manjši premik ciklonskega območja bi lahko spremenil celotno situacijo in jo zaostril. Lahko da bo padlo lokalno tudi več padavin od pričakovanja, sploh v krajih, kjer bo veliko vlogo odigrala orografija (orografske padavine).

Skupna kumulativa padavin v mm po švicarskem super hd modelu (z visoko 1×1 km resolucijo) do nedelje zvečer.

In kaj nas predvidoma čaka v nadaljevanju?

NAO,AO indeks bosta po prehodnem negativnem stanju predvidoma v nadaljevanju in začetku novembra zakorakala nazaj v pozitivno stanje. Najbolj vse skupaj motijo močni zonalni vetrovi na zgornjih delih stratosfere, ki počasi propagirajo navzdol in so precej nadpovprečjem. In vse srednjeročne napovedi nakazujejo, da bodo zmerni-močni zonalni vetrovi še kar nekaj časa vztrajali na tistem območju. Dokler se zadeve ne bodo umirile tam zgoraj, tudi kakšnega prvega prebliska zime ni za pričakovati.

CFS model recimo riše padec zonalnih vetrov, verjetno kot posledica MSW (manjšega stratosferskega segrevanja) komaj nekje v sredini decembra. Seveda pa je popolnoma nesmiselno gledati karte za tako daleč naprej v večini primerov, ampak kar se tiče stratosfere se lahko vidi nek vzorec tudi za do dvajset in več dni vnaprej. Lepo pa se vidi na spodnji sliki tudi že zahodno obrnjen stratosferski tok ob ekvatorju (QBO+) med 5-30 hpa višine, torej v zgornjih delih stratosfere.

Ta QBO+ bo nam za to zimo precej uničil možnosti za dobro, torej mrzlo, sneženo zimo. Bo pa zanimivo vse skupaj za spremljat v nadaljevanju, sploh od sredine novembra dalje.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Vir fotografij: wetterzentrale.de,geo.fu-berlin.de

48Shares

Komentarji

Komentarji