Veliki vremenski sistemi v Evropi in Sloveniji

Zaradi temperaturnih razlik med polom in tropskimi predeli in zaradi vpliva vrtenja Zemlje prevladujejo v zmernih širinah severne poloble splošni zahodni vetrovi z največjimi hitrostmi do 800 km/h na višinah 6 in 9 km (vetrovni stržen). Pod njim je bolj ali manj stalna nagnjena meja med hladnim polarnim in toplejšim subtropskim zrakom, polarna fronta, ki je navzgor nagnjena tako, da je hladni (gostejši) zrak v obliki klina pod toplim.

ecm1120a
Osnovna karta na 500hpa ploskvi. Prikaz visokega, nizkega zračnega pritiska v Evropi.

Na polarni fronti oz. v teh zahodnih vetrovih se pojavljajo zelo dolgi horizontalni prečni valovi, to je zajede hladnega zraka proti jugu (doline) in zajede toplega zraka proti severu (grebeni). Tipična dolžina teh valov je okoli 6000 km in so med največjimi vremenskimi tvorbami v atmosferi. Globoka dolina lahko torej prekrije vso Evropo.

230511
Tokovnice obsežnih zračnih tokov. Dolgi atmosferski val z dolino nad zahodno in grebenom nad vzhodno Evropo

Če os doline leži zahodno od nas, pihajo nad nami jugozahodni vetrovi, ko pa se dolina pomakne vzhodno od nas, pa začnejo pihati v višinah severozahodni vetrovi. V spodnjem delu doline, vzhodno od njene osi, radi nastajajo manjši (okrog 2000 km dolgi) valovi, ki se navadno pri tleh razvijejo v ciklone.

Kaj sploh cikloni so?

 Cikloni so precej veliki vrtinci, v katerem se polarna fronta zlomi in nastaneta topla in hladna fronta. Ob obeh frontah se toplejši in vlažnejši zrak dviga, kar ustvarja oblake in padavine. Vetrovi v ciklonu pihajo pri tleh v nasprotni smeri urnih kazalcev in malo navznoter, ker je v sredini najnižji zračni pritisk. Poleg vrtenja se zato zrak v ciklonih počasi tudi steka proti središču, kar povzroča tudi tam rahlo dviganje zraka, njegovo ohlajanje in kondezacijske procese. Cikloni se navadno pomikajo v tokovih velikih valov in z njimi navadno proti vzhodu ali severovzhodu. Z njimi potujejo fronte z oblačnimi in padavinskimi pasovi, ki so navadno spiralno zaviti in lepo vidni na satelitskih slikah.

84717665
Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo.

Sekundarna ciklonska območja na območju Slovenije.

Pomembna posledica topografskih in reliefnih razmer širše okolice Slovenije je nastanek sekundarnih ciklonov v severnem Sredozemlju, kar je spet specifična posledica tega območja. Hladne fronte, ki v povprečju vsake štiri dni prečkajo srednjo Evropo, se včasih na Alpah ukrivijo in zlomijo ter skupaj z nadaljnjim pretokom zraka čez Alpe in južno od njih ustvarijo manjši stacionarni ciklon, imenovan tudi sredozemski ali genovski ciklon. Ta povzroča dodatno stekanje in dviganje zraka, labilizacijo ozračja ter trajnejše poslabšanja vremena tudi pri nas. Kadar ciklon ne nastane , nas hladna preide v nekaj urah. Zaradi njega pa se zaustavi, nad nami celo spremeni tip (preide v stacionarno toplo fronto) in lahko povzroči dalja časa trajajočo slabo vreme(dolgotrajne in izdatne padavine). Jedra sekundarnih sredozemskih ciklonov potujejo le redko prav čez nas proti vzhodu, večinoma potujejo prek južnega Jadrana proti jugovzhodu. Ob njihovem nastanku prevladujejo pri nas jugozahodni, nato južni in zatem jugovzhodni vetrovi. Ko se jedro ciklona premakne vzhodneje, pa nas fronta preide in se pojavijo pri tleh hladni severni in severovzhodni vetrovi z burjo na Primorskem.

8a-image
Značilna razporeditev padavin ob klasičnem Genovskem ciklonu(takrat ko se še nahajamo na privetrni strani ciklonskega območja). Največ padavin pade v takih situacijah v zahodni Slovenije ter tudi na območju Snežnika, Kamniško-Savinjskih Alp.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Please follow and like us:

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor