Prehodno oslabljena zaščitna ozonska plast nad severno in srednjo Evropo

Pojav ozonske luknje je sicer značilen za Antarktiko, kjer ob koncu zime in na začetku pomladi ozon na višini med 14 in 21 km skoraj povsem izgine. Nad severno poloblo je pojav izginjanja ali slabenja zaščitne ozonske plasti bistveno manj izrazit, kljub temu pa se marca in aprila ozonska plast v okolici severnega pola stanjša. Na območju okoli ekvatorja je trend upadanja koncentracije ozona zelo majhen ali povsem odsoten. 

031711s-ozon

Slika odklona debeline zaščitne ozonske plasti 16. marca 2014 v % od povprečja obdobja 1978–1988 (povzeto po Environment Canada).

Letos marca so na Agenciji RS za okolje opazili znatno stanjšanje zaščitne ozonske pasti nad severno Azijo ter severno in srednjo Evropo, ponekod je zaščitna ozonska plast do tretjine tanjša kot v povprečju obdobja 1978–1988. Več o zaščitni ozonski plasti lahko preberete na spletni strani Centra za spremljanje ozona Svetovne meteorološke organizacije.

V preteklosti smo bili bolj zaskrbljeni zaradi ozonske luknje nad Antarktiko kot nad manj izrazitim pojavom tanjšanja ozonske plasti nad Arktiko. Spomladi 2011 se je zaščitna ozonska plast izrazito stanjšala tudi v bližini severnega pola, kar je bilo dokajšnje presenečenje. Takrat se je zaščitna ozonska plast opazno stanjšala konec marca in aprila tudi nad Evropo. K sreči je ozonska luknja sezonski pojav in v drugi polovici aprila smo že opazovali ponovno obnavljanje zaščitne ozonske plasti. Lansko in predlansko pomlad se ozonska plast nad severni polom in okolico ni bistveno stanjšala.

Vir: ARSO

Glejte tudi …

Tanjšanje ozonske plasti in ozon

Kaj se danes dogaja z ozonsko luknjo?

A. R.

Komentarji

Komentarji