CHEMTRAILS: Kakšna je resnica?

Chemtraili ali kemične sledi ne obstajajo oziroma so to le “navadne kondenzacijske sledi iz reaktivnih motorjev letal.” V članku vam bomo poskušali pojasniti vremenske pojave, v katere je zadnje čase začelo vse več ljudi dvomiti. 

chemtrails_1116768i

V članku vam bomo predstavili …

  • … kaj so v resnici zloglasni “chemtrails”
  • … zakaj je v začetku februarja 2014 prišlo do ledenega dežja in žleda
  • … kakšna je resnica o “kemičnem snegu” in zakaj se letošnji sneg ne topi.

Chemtrails – Resnica ali laž?

Če ste doslej verjeli vremenoslovcem, da je ledeni dež in žled, ki je na začetku meseca večji del Slovenije vkoval v negibni oklep, povzročila toplotna inverzija, se motite. Povzročil ga je kemični napad Natovih letal, ki ga je na obisku v Sloveniji posredno napovedal generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.

To vsaj trdi pisec članka Vojaški kemični napad na Slovenijo Božan Žabjek, pritrjujejo pa mu številni drugi, ki verjamejo v obstoj chemtrailov oziroma kemičnih sledi, ki naj bi jih nad prebivalstvo po vsem svetu pršila ameriška in druga vojaška in potniška letala. Meteorologe, klimatologe, druge strokovnjake in tiste, ki se z njimi ne strinjajo, označujejo za plačance ali ovce. Njihove fotografske in pisne beležke kemičnega zastrupljanja z zraka med drugim najdemo na facebookovem naslovu civilne iniciative Modro nebo.

Chemtrail je skovanka iz besed chemical in trail, ki jo nekateri uporabljajo analogno skovanki contrail. Ta pomeni kondenzacijsko sled, belo progo, ki jo iz svojih motorjev spuščajo potniška letala. Gre za razmeroma mlado teorijo zarote, ki je nastala sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se pojavila namigovanja, da ameriško letalstvo nad ameriško prebivalstvo iz letal spušča neznane snovi z neznanimi nameni, ki so v zraku puščale nenavadne kondenzacijske sledi.

Sprožile so jih navedbe iz dokumenta univerze ameriškega vojaškega letalstva, objavljene kot odziv na vojaško uredbo, ki je predlagala vzpostavitev sistema za spreminjanje vremena, s katerim bi ZDA ohranile vodilno vojaško vlogo v svetu. V ameriškem vojnem letalstvu so pojasnili, da uredba ne izraža »dejanske vojaške doktrine, prakse ali sposobnosti«, da ne opravljajo poskusov s spreminjanjem vremena in jih ne načrtujejo niti v prihodnosti. Toda seme strahu pri k teorijam zarote naklonjenim posameznikom je bilo zasejano.

Za kaj torej gre?

V meteorološki srenji vlada prepričanje, ki je podkrepljeno z dokazi in splošnih fizikalnim sklepanjem, da so kondenzacijske sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča že odkar obstaja reaktivni letalski promet.

Reaktivna potniška letala letijo na višinah med 10 in 14 km. Fizikalno ozadje pojava kondenzacijskih sledi letal, pogoji v katerih nastanejo in kako se razkrojijo, so poznani in jih je mogoče pojasniti z znanjem osnov fizike. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci obogatena mešanica zraka ohladi dovolj, nastanejo kondenzacijske sledi letal. Za to ni potrebna dodatna kemija. Če je vlage v zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo. Skratka, zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini letal je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) letala puščajo na nebu.

Glede zloglasnih cemtrail-sov zaenkrat ni dokazov, da obstajajo, kaj šele, da z njimi zastrupljajo ljudi in spreminjajo vreme.

Nasvet glede chemtrail-sov za vse vas …

Ko spremljajte dogajanje na nebu in opazite sledi za letali se najprej vprašate kaj je to, potem pa spremljate kako dolgo ta sled za letalom vztraja. Ob takem pojdite na splet poiskat kakšna je relativna vlažnost v zraku. To naredite večkrat na leto, zraven pa bodite pozorni tudi na vremensko dogajanje. Po našem mnenju boste med vlago in sledmi našli prepričljive povezave, prav tako pa boste lahko tiste sledi, ki dlje ostajajo na nebu povezali z vremenskimi pojavi. Pred frontami in drugim poslabšanjem je običajno, da je relativna vlažnost višja in takrat bodo sledi letal vztrajale nekoliko dlje kot ob stabilnem, suhem vremenu ob visokem zračnem pritisku.

Rezultate in opažanja si zapisujte in se na lastne oči prepričajte o resnici, ker marsikdo, ki že verjame ljudem, ki si to izmišljujejo, ne bo verjel teorijam v tem članku.

Zakaj prihaja do ledenega dežja in posledično žleda?

Žled se pojavi, kadar se pri tleh zadržuje hladen zrak (temperature pod lediščem), v višinah pa veter prižene topel zrak. Če je zraven še možnost padavin (nimbostratusi), iz teh oblakov pada sneg DO tople plasti kjer se zaradi pozitivnih temperatur spremeni v tekočo obliko. Ko pa dež doseže prizemno plast hladnega zraka pa se spet shladi in zamrzne (predvsem ob stiku s podlago). Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod lediščem, zato zamrznejo.

Žled je vremenski pojav, ki lahko pozimi povzroči največ škode predvsem v gozdovih in na električni napeljavi. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice, drogove ter tudi druge objekte ali predmete. Teža ledu je lahko tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo ali tudi podirajo se železni stebri, žice pa se ob zadostni količini žleda trgajo. Žled je izjemno nevaren v letalskem prometu, saj v primeru, da letalo nima samodejnega odstranjevanja ledu, lahko ima letalo resne težave.

ver2 (1)

Kaj se je dogajalo ob zadnjem, zelo hudem žledu?

Slika oz. graf  prikazuje vertikalno sondažo oz. temperaturni presek nad Ljubljano. Presek od Ljubljane pa do okrog 3000 m n.v. ..

Rdeča barva na sondaži zgoraj prikazuje območje kritične plasti zaradi katere je 1. 2. pod okrog 2200 m sneg prehajal v dež. Do tega je prišlo zaradi dotoka toplega zraka iz jugozahoda, v tem območju so zapihali razmeroma močni južni do jugozahodni vetrovi, ki so ogreli to plast ozračja.

V prizemnih plasteh (pod 1100 m) se je 1. 2. zadrževal hladen zrak, ki je v naše kraje prispel že nekaj dni prej. Posledično so dežne kaplje, ko so vstopile v plast hladnejšega zraka, nazaj zmrzovale in tako se je debelil žled. Debelina žledu je bila odvisna od količine padavin in tega, kako nizka je bila temperatura. Spomnimo … Občasno je v nižinah padal leden dež tudi pri temperaturah okrog -3 °C.

Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

“Kemični” ali naravni sneg?

Našel se je jezen Primorec, ki hoče ljudem odpreti oči. Na spodnjem posnetku avtor obrazloži in prikaže, zakaj se sneg ob stiku z visoko vročino takoj ne stopi in zakaj na kepi ledu ali snega nastane črna sled.

Avtor posnetka je za primer uporavil led iz zmrzovalnika in ga poskusil topiti s plinskim gorilnikom oz. vžigalnikom. Poglejte kaj se je zgodilo …

Če ste še vedno v dvomih poskusite izvesti poskus sami …

Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

Zakaj torej na snegu ob stiku z ognjem iz vžigalnika nastane črn madež?

Gre za nepopolno izgorevanje iz vžigalnika. Črno sled lahko naredimo na vsakem predmetu, ne samo na snegu. Črna sled oz. saje predstavljajo CO2, ki natane zaradi že omenjenega nepopolnega izgorevanja. Spodnje animacijske fotografije prikazujejo nepopolno izgorevanje goriva iz vžigalnika, ki pušča črno sled na steklu in na kosu ledu. Enako se zgodi s kepo snega. Če še vedno ne verjamete temu, poskusite izvesti poskus doma v kuhinji.

Kako naredim poskus?

Potrebujete kos kateregakoli materiala in navaden vžigalnik. Z vžigalnikom pričnite segrevati predmet in opazili boste črn madež. Opažanja in rezultate si zapišite.

[​IMG][​IMG]

Vir animacijskih fotografij: www.metabunk.org

Zakaj se sneg ob stiku z vžigalnikom ne stali takoj?

Razmerje med vodo in prostornino ima pri tem največji pomen. Količina vode v snegu je odvisna od zbitosti snega. Primer: Sneg pri zelo nizkih temperaturah je ponavadi zelo suh in lahek – pomeni, da je v njem izjemno malo vode (cca. 85% zraka in cca. 15% vode). Ko naredimo snežno kepo smo sneg zbili in zmanjšali prostornino, smo posledično povečali njegovo težo in gostoto vode v njem. Še vedno pa je v zbiti kepi snega okrog 50 % zraka in le polovica vode. Ob stiku z nenadno vročino iz vžigalnika se bo prostornina snežne kepe skrčila, v preostali prostornini kepe bo gostota vode še nekoliko večja. Po kratkem času se bo sneg končno tudi na ta način pričel taliti. Enako se zgodi pri ledu iz zmrzovalnika, le da je gostota vode tam večja, zato voda iz ledu prične prej odtekati.

Če ne verjamete trditvam poskusite izvesti poskus doma … Kako?

Potrebujete navaden vžigalnik, kepo snega iz narave ter kos ledu iz zmrzovalnika. Z vžigalnikom pričnite ogrevati najprej kepo snega. Opazujte kaj se dogaja in si opažanja zapomnite ali zapišite. Nato poskusite enako narediti še s kosom ledu iz zmrzovalnika. Primerjajte kaj se dogaja in pomislite s svojo glavo kakšna je resnica.

Vaša opažanja, meritve, rezultate ali fotografije lahko delite z nami na facebook strani ali pa svoje mnenje izrazite v komentarjih pod člankom. Lahko nam pišete tudi na info@ciklon.si

like_us_on_facebook

Chemtrailov NI!

»Chemtrailov ni. Tisto, kar vidimo, so kondenzacijske sledi. Nihče namerno ne prši kemikalij,« je prepričan tudi dr. Griša Močnik. Res pa je, da noben letalski izpuh ni čist. Z vidika segrevanja ozračja so problematične predvsem črne saje oziroma črni ogljik, ki predstavlja velik del izpuhov iz reaktivnih motorjev. Črni ogljik je drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb, ker absorbira sončno svetlobo in segreva atmosfero, hkrati pa znižuje temperaturo pri tleh, ker do njih pride manj sončne svetlobe.

»Po terorističnih napadih 11. septembra, ko so zaprli zračni prostor nad ZDA, so izmerili razliko v temperaturi na tleh. Bila je sicer majhna, a statistično pomembna, saj se zaradi odsotnosti kondenzacijskih sledi sončna svetloba ni več odbijala v vesolje, ampak se je usmerila proti tlom.« Res pa je, da prispevek letalstva k segrevanju ozračja zaradi izpustov črnega ogljika ni velik, največ petodstoten, dodaja. Glavna vira črnega ogljika sta cestni promet in izgorevanje biomase.

Podobno poguben žled je Notranjsko, predvsem Pivko prizadel že leta 1899, ko slovenskega neba še niso preletavale ne Natove ne katere druge jeklene ptice. O katastrofi, ki je pokončala 95 odstotkov dreves, slikovito piše revija Dom in svet.

»Žled, ki je Slovenijo prizadel pred kratkim, je po obsegu tak, da ima glede na zgodovinske podatke daljšo povratno dobo od človeškega življenja, a upoštevati moramo, da se podnebje spreminja, izredni dogodki pa se dogajajo vsake toliko. Tudi vremenski vzorci se zaradi naravnih oscilacij velikega obsega, kar je povezano predvsem z oceani in tudi zaradi vse toplejšega ozračja nekoliko spreminjajo,« pravi klimatologinja Tanja Cegnar.
Vir: Delo

 

Aleš Rozman (ciklon.si)

Komentarji

Komentarji