Dež pri negativnih temperaturah – Zakaj?

Zadnje dni se po spletu širijo, za branje zanimivi, vendar zelo sporni članki, ki neverjetno zavajajo ljudi. Vsem, ki dvomite v dež pri negativnih temperaturah in vsem, ki si ne veste razlagati tega pojava, bomo v tem članku podrobno razložili, zakaj se sploh pojavlja popolnoma naraven pojav – ŽLED.

DSC_0986
Foto: Aleš Rozman

Če ste zadnje dni prebrali članek o “napadih Nata”, “zastrupljanju ljudi”, “umetnem upravljanju z vremenom” ali čem podobnim, vas tukaj pomirjamo, da ti članki nikakor niso podprti s strani strokovnjakov, znanstvenikov ali drugih ljudi, ki se zares ukravjajo z meteorologijo in naravo. Taki članki k privabijo na strani izjemno veliko bralcev, saj so na pogled res zelo zanimivi in delujejo precej privlačno za branje. Veliko ljudi, ki se ne poglablja v vremenske pojave, pa takim člankom ali komentarjem, pogosto naseda in so tarča neupravičenih zavajanj. Aktualen članek, ki javnosti v možganih meša štrene najdete TUKAJ.

Nasvet za vse vas … 

Ko preberete takšen članek, ki vas bo do neke mere šokiral in vas zavedel, po branju pa boste v dvomih kaj je res in kaj ni, se obrnite na strokovnjake ali ljudi, ki se ukvarjajo s takšnimi pojavi (meteorologija, naravoslovje, varstvo okolja, fizika, biologija, …). V primeru dvomov glede vremenskih pojavov se lahko vedno obrnete tudi na nas in nas kontaktirate na info@ciklon.si!

Kaj je sploh ŽLED?

Žled je zaledenela oblika padavin na tleh – to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino.

Zakaj?

Žled se pojavi, kadar se pri tleh zadržuje hladen zrak (temperature pod lediščem), v višinah pa veter prižene topel zrak. Če je zraven še možnost padavin (nimbostratusi), iz teh oblakov pada sneg DO tople plasti kjer se zaradi pozitivnih temperatur spremeni v tekočo obliko. Ko pa dež doseže prizemno plast hladnega zraka pa se spet shladi in zamrzne (predvsem ob stiku s podlago). Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod lediščem, zato zamrznejo.

Žled je vremenski pojav, ki lahko pozimi povzroči največ škode predvsem v gozdovih in na električni napeljavi. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice, drogove ter tudi druge objekte ali predmete. Teža ledu je lahko tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo ali tudi podirajo se železni stebri, žice pa se ob zadostni količini žleda trgajo. Žled je izjemno nevaren v letalskem prometu, saj v primeru, da letalo nima samodejnega odstranjevanja ledu, lahko ima letalo resne težave.

Kaj se je dogajalo ob zadnjem, zelo hudem žledu?

Slika oz. graf  prikazuje vertikalno sondažo oz. temperaturni presek nad Ljubljano. Presek od Ljubljane pa do okrog 3000 m n.v. ..

Rdeča barva na sondaži prikazuje območje kritične plasti zaradi katere je 1. 2. pod okrog 2200 m sneg prehajal v dež. Do tega je prišlo zaradi dotoka toplega zraka iz jugozahoda, v tem območju so zapihali razmeroma močni južni do jugozahodni vetrovi, ki so ogreli to plast ozračja.

V prizemnih plasteh (pod 1100 m) se je 1. 2. zadrževal hladen zrak, ki je v naše kraje prispel že nekaj dni prej. Posledično so dežne kaplje, ko so vstopile v plast hladnejšega zraka, nazaj zmrzovale in tako se je debelil žled. Debelina žledu je bila odvisna od količine padavin in tega, kako nizka je bila temperatura. Spomnimo … Občasno je v nižinah padal leden dež tudi pri temperaturah okrog -3 °C.

ver2 (1)
Vir sondaže: ARSO

2. 2. 2014 je bila plast toplega zraka nekoliko tanjša, zato je v nedeljo zjutraj in čez dan ponekod v Osrednji Sloveniji in na Koroškem občasno spet snežilo …

sondaza-lj
Vir: ARSO

Kaj je vertikalna sondaža?

Radiosondažne meritve vertikalnih profilov temperature, vlage in vetra nad Ljubljano do višine približno 3000m (700 hPa).

Modra linija predstavlja potek temperature, rdeča pa potek temperature rosišča. Večja, ko je razlika med obema temperaturama, manjša je relativna vlažnost zraka. Kjer se liniji prekrivata ali pa se vsaj močno približata, je običajno oblačna plast.

Ob desni strani grafa sta s puščicami označeni tudi smer in hitrost vetra. Krogec pomeni brezvetrje, samo paličica veter 2,5 vozla (približno 1,25 m/s), kratek repek 5 vozlov (približno 2,5 m/s), dolg repek (zastavica) 10 vozlov (približno 5 m/s), trikotnik pa 50 vozlov (pribl. 25 m/s). Veter piha v smeri od repkov proti začetku puščice.

Vir: ARSO

Zgodovina vremenskih dogodkov z žledom v Sloveniji

Hujše ujme z žledom so predele Slovenije v zadnjih desetletjih zajele v naslednjih obdobjih …

  • novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m3 lesa;
  • novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju na površini 21.000 hektarjev;
  • konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom je poškodoval kar 8 % površine slovenskih gozdov, približno hektarjev. Poškodovanost je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju;
  • v zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 m3 lesne mase na slabih 8 % površine slovenskih gozdov (približno 82.000 ha). Najhuje so bili prizadeti gozdovi na Kranjskem;
  • februarja 2009;
  • januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600 metrov.

Vir: Wikipedija

Pojavnost žleda v Sloveniji

Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Večji žled je značilen predvsem za jugozahodno Slovenijo, na prehodu med Primorsko in Notranjsko. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo.Najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov.

Novice iz leta 2014 si lahko ogledate TUKAJ!

Avtor prispevka: Aleš Rozman

Please follow and like us:

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor