Najbolj mrzle zime ter zima stoletja (1929)

Zima 2012-2013 je bila zelo radodarna s snegom po celotni Sloveniji. Zima je preteklo sezono tudi Istro in obalo dvakrat obdarila z nenavadno obilnim sneženjem – predvsem epizoda 8.12.2012, ko je v nočnih urah padlo med 15 in 30 centimetrov snega. Za te kraje je bila ta zima zgodovinska. Šlo je za eno najobilneših sneženj v zadnjih 50 letih na tem prostoru. Sledila je še en pošiljka proti koncu zime. Zimo 2011/2012 pomnimo po precej mili in zelo suhi zimi do konca januarja in nato od 13. februarja do konca zime. Izjema je bil začetek februarja, ko smo v prvih 12 dneh namerili skoraj rekordno nizke temperature in imeli orkansko burjo. Tudi tu je šlo za pojav, ki ga nismo zabeležili že nekaj desetletij. Morje je med drugim imelo najnižjo temperaturo po letu 1956 in sicer  3,5°C. 

Letošnja zima pa  je pravo nasprotje lanski, bolj podobna je tisti iz leta 2011/2012 (vsaj zaenkrat). Ekipa ciklon.si je povprašala okrog, kdaj so ljudje doživeli hujše zime. Zbrali smo tudi nekaj statistike in iz nje lahko razberemo tudi, da lahko letošnja zima, kljub slabi prvi polovici še vedno preseneti. Poglejte si prispevek …

Kako je bilo v preteklosti? V katerih letih so bile najhujše zime? Starejši ljudje se še dobro spominjajo, kako so pri nas v slovenski Istri temperature padle pod ničlo do te mere, da je zamrznilo del morja med Koprom in Ankaranom. Za radio Capris je spregovoril zgodovinar Alberto Pucer.

Katerega leta je bila najhujša zima v prejšnjem stoletju? >>AUDIO<<

VIDEO v Italjanščini Benetke 1956:

Leta 1929 najbolj mrzla zima pri nas v zadnjih 120 letih in še več, tako je izgledala karta na 850 hPa.

Stara metorooška karta iz tistih časov

 

Video hrvške TV zima 1929:

Naši sogovorniki pa so za ciklon.si povedali:

Oče Monike Zatkovič  pravi: ” leta 1929 so zmrznile vse oljke in so mogli vse požagat, huda zima” (Hrvatini pri Kopru)

Štefanija Kalc (blizu Ilirske Bistrice): “Zelo, zelo huda zima 1956 s polno snega ve pa mi povedat da je bila zelo huda zima tudi leta 1963, ko se ji je rodila hči. Januarja  pove mi da se niso v sobi ledene rože na sipah odtalile 14 dni in je malo mankalo da hči ni zmrznila ker sem bla tako mala in so imeli samo -štedilnik v kuhinji.”

 

Doris Bordon pravi, da njena tašča in nonono vesta povedat za leto 1963 , ” bila velika poledica, da niti kurjera-avtobus ni mogel iz Kopra v Sv.Anton… da je bil hud mraz. Je bil sneg in so se otroci sankali po baredih, karonah”

Dedek (nono) naše bralke iz Nove Gorice pravi 1929, da je to zagotovo najhujsa zima v 20 stoletju. Celo drevesa so pokala od mraza. 1956 je bil hud mraz,zastala sovsa  gradbeniska dela za 14 dni

 

 

Tatjana Zor iz Ljubljane pravi, da njena mama pove da je bila 1929 zelo huda, res huda in zelo mrzla, za 1952 pravi, kako so skozi okna visokopritličnih hiš hodili direkt na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani dobesedno rovi in da se ni imelo več kam odmetavat snega niti v Centru, kjer so živeli, ker so zametali zamedeno Ljubljanico, da mnogo ljudi ni moglo nikamor, da je vse obstalo, ker ni nič moglo normalno funkcnirat, huda zima, najbolj pa naj bi bila 1929 in proti njima se ji 1963 ne zdi nič hudega. O prvi je slišala je bila premajhna, da bi se spomnila.

Trst 1942

 

In uradni podatki ?

V zimi 1951/1952 je zapadlo zelo veliko snega. Snežna odeja je bila tako najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja. Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 cm snega, v Bovcu, na Tolminskem 188 cm, v Novem mestu 100 cm, na Kočevskem rogu pa okoli 200 cm. Cesta Novo mesto – Kočevje ni bila prevozna. Tudi drugod po Sloveniji je bil železniški in cestni promet popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike. Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš.

Na obali je bilo največ snega med 2. in 4. februarjem 1963, sledi 9 marec 1976 in  8.12.2012 tu so še zelo dobre zime s snegom leta 1985 in 1987. Z hudim mrazom in burjo so se spopadali kot že napisano v letih 1929, 1956 tako je medrugim 11 februarja 1929 termometer pokazal okoli -15°C , povrh pa je  pihala močna burja preko 120 km.

 

12.2.1956

temperatureh
Neuradna lestvica 5-ih najbolj mrzlih mesecev od leta 1865 na področju obale:
1.Februar 1929,  2.februar 1956, 3. januar 1893, 4.januar 1942, 5. januar 1947 iz novejšega časa med top 15 recimo januar 1985  in še pet najbolj mrzlih dnevov (ker ni bilo podatkov iz naše obale smo vzeli postaje v Trstu, kot merilo). na prvem mestu 11 februar 1929,sledi  12 februar oboje 1929 potem skočimo v leto 1956 in sicer 10 februar na četrtem mestu je spet letnica iz 1929  točneje 13 februarja. Tore jlahko sklepamo, daj  je nekako med 11 in 13 februarjem 1929 bilo najbolj mrzlo v zadnjih 140 letih.

  • V novejšem času pozeba oljk konec decembra 1996, poleg hude januarja 1985. Po mrazu nas spomin pelje še v  december 1996 pa recimo 7.-13.1.2003. Tu je datum med 23. in 26.1.2006. Eno najkasnejših sneženjpa pomnimo  25.3.2008 pobelilo je Pomjan in višje kraje v Istri ob prehodu hladne fronte. Omembe vreden je tudi lanski marec, ko sta konec marca Istra in obala  bila 2 dni v ledenem oklepu.

Ponterosso 1929 (Trst)

 

 

 

 

 

V prejšnjem stoletju je bila najhujša zima 1928 /1929, ko je ob temperaturi -30 stopinj zamrznila tudi reka Krka. Januarja leta 1709 je zamrznilo Jadransko morje. Zima 1788 / 1789 pa je bila najhujša zima stoletja: že za božič je bilo tako mraz, da so ptice kar med letanjem zmrznile in padale na tla. Veliko divjih živali je poginilo, volkovi so pritiskali v vasi in mesta, domala dva meseca je bila stalna temperatura okoli – 16 stopinj Celzija! Ob tako dolgotrajnih nizkih temperaturah zemlja zmrzne tudi do metra globoko.

Pred tridesetimi leti so znanstveniki napovedovali novo ledeno dobo, ko bi led segal do Sredozemskega morja, sedaj pa nas strašijo z globalnim segrevanjem, ko bo morje zalilo veliko obmorskih prestolnic po Evropi in v Svetu!

Torej po lanski odlični zimi pri nasi in letošnji, ki se je pri nas slabo začela, onstran Atlantika pa je rekordno zimska – Kakšno mnenje si naj torej človek ustvari glede segrevanja ali ohlajanja?

V kolikor vi ali vaši bližnji poznajo kakšno zgodbo o hudih zimah iz preteklosti nam lahko pišete na info@ciklon.si

Za konec še pogled v najbolj toplih zim:

ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.

ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku avgusta pa je bila trgatev.

ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec julija imeli trgatev.

ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa in ovce so se pasle na prostem.

ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca; potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.

ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.

ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 25. julija pa se je začela trgatev.

ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, sredi aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je nato sledila močna ohladitev z hudo pozebo po nižinah.

ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.

ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal hud mraz.

ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.

ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen, pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se niso spomnili tako mile zime.

ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.

ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne sadeže.

ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo leto je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. Po topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta so temp. presegle 25 stopinj Celzija.

ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele letale po zraku.

ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in zapadlo 10 cm snega.

ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, manj kot 10 dni.

ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, prvič je zapadel 8. februarja.

ZIMA 1997/1998: 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. Sneg je ležal 11 dni.

ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto od +10 do +20 stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. Sneg je ležal 9 dni.

ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in le okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja in februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja je bilo +16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 19. marca, ko je zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.

ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja in februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24. februarja je bilo +18 stopinj.

 

Ekipa ciklon.si

Komentarji

Komentarji