Ogroženost slovenskih pokrajin zaradi spreminjanja podnebja

Podnebje se nenehno spreminja v različno dolgih časovnih obdobjih. Vzrokov za spreminjanje je veliko, njihovih natančnih mehanizmov pa žal ne poznamo tako dobro.

Najverjetneje se podnebje spreminja zaradi delovanja različnih vplivov, med katerimi so tudi človeški. Slednjim se za spremembe v zadnjih desetletjih pripisuje pomembna vloga. Razmišljanja o podnebju v prihodnosti in njegovih posledicah, spremljajo številne negotovosti. Tudi v gospodarstvu, turizmu bodo imele napovedane podnebne spremembe pozitivne in negativne posledice.

sz12f

(Na sliki je močna supercelična nevihta na delu Murske Sobote, 14.7.2011)

V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih povprečna temperatura zraka povečala za več kot 1°C. Najbolj se je dvignila v mestih in v gorskem svetu, manj pa v nemestnih okoljih ter ob morju. Ogrevanje je najizrazitejše pozimi in spomladi, kar se npr. kaže v zmanjšanju števila dni s snežno odejo in v zgodnejšem nastopu razvojih faz pri rastlinstvu. Zaradi naraščanja temperatur se povečuje tudi število toplih in vročih dni, zmanjšuje pa število hladnih in ledenih dni. Opazno je tudi zmanjševanje števila dni z meglo in podaljševanje trajanja sončevega obsevanja. Praktično po vsej državi se povečuje jesenska količina padavin, zmanjšujejo pa se poletne padavine, razen v visokogorju. Zaradi segrevanja ozračja se širi območje z zmerno sredozemskim podnebjem proti notranjosti Slovenije, gorsko podnebje pa se premika v višje lege. V osrednjih in vzhodni Sloveniji se zmanjšujejo celinske poteze temperaturnega režima, zmerno sredozemske poteze pa se iz zahodne  in južne Slovenije selijo proti vzhodu. Ob uresničitvi nekaterih bolj pesimističnih scenarijev lahko pričakujemo, da bodo ob koncu tega stoletja v primerjavi z obdobjem 1961-1990 zimske temperature pri nas višje za 3-4°C, poletne pa za 5-6°C. V Obsredozemskih pokrajinah bo dvig temperatur zaradi vpliva morja nekoliko nižji. Količina padavin se bo pozimi povečala, po nekaterih scenarijih tudi za 25 % in več, poleti pa zmanjšala tudi do 50 %. Pozimi in jeseni lahko pričakujemo pogostejše in bolj intenzivne plohe in nevihte. Poleti in deloma jeseni bodo tudi dolgotrajne in hude suše. V kmetijstvo bodo višje temperature predvidoma podaljšale vegetacijsko dobo in izboljšale razmere za gojenje toplotno zahtevnih rastlin. Povečala se bo verjetnost vremenskih ujm vseh vrst, prišlo bo do sprememb pogostostosti in intezitete napadov škodljivcev in bolezni.  Višje temperature in bolj sušne razmere bodo prizadele tudi gozdove.

Tudi v gospodarstvu in turizmu bo predvidoma prišlo do sprememb

Napovedane podnebne spremembe bodo imele v gospodarstvu pozitivne in negativne posledice. Zaradi višjih temperatur bo ogrevalna sezona krajša, toda hkrati se bo povečala poraba energija za hlajenje prostorov. Zaradi manjših pretokov se bo zmanjšala proizvodnja hidroenergije, povečani pretoki pozimi pa bodo omogočili večjo proizvodnjo v tem letnem času, ko je povpraševanje največje. Največji negativni učinki se obetajo zimskošportnemu turizmu, saj bo sezona krajša, zagotavljanje snežnih razmer pa negotovo. Utegnejo pa pridobiti nekatere druge oblike turizma (kmečki turizem, zdraviliški kraji v višjih nadmorskih višinah).

Nova_slika_(2)_235128

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Vir: www.zrss.si, ARSO

Please follow and like us:

Komentarji

Komentarji