Foto dneva in Marko Korošec

554504_655044421179885_1494258972_n

Kaj pravi Marko o sebi na svojem blogu pa preberite spodaj:

“Sem Marko Korošec iz majhne vasice Žirje na jugozahodu Sloveniji. Osnovno in srednjo šolo sem obiskoval v Sežani in Postojni, nato sem se vpisal na fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Že od mladih let imam veliko zanimanje za vreme ter fotografijo in tako sem že v času obiskovanja osnovne šole opravljal prve meritve vremena, ki se je skozi leta nadgrajevalo in razvijalo. Kasneje sem na domačem vrtu postavil tudi avtomatsko vremensko postajo za spremljanje še več podatkov o vremenu na lokalnem območju južnega Krasa. S pomočjo večletnih meritev in zapiskov vremenskega dogajanja sem uspel zbrati precej zanimiv podatkov o klimatologiji jugozahodne Slovenije in Krasa.

 

jaz

Skozi leta odraščanja je moje zanimanje za meteorologijo naraščalo in tako sem našel najbolj zanimive in posebne trenutke v ekstremnih vremenskih pojavih kot so snežna neurja pozimi in poletna neurja, obilne padavine v jesenskem času, skratka raznolika ekstremna vremenska dogajanja. Tako sem tu danes, v vsakodnevnem učenju in raziskovanju vremena preko analiz in prognoziranja posameznih dogajanj. Glavna področja mojega raziskovanja so usmerjena v dinamiko konvektivnih procesov v mezoskali, še posebno na področje močnih neviht z napovedovanjem mehanizmov za pričetek proženja celic globoke konvekcije na že obstoječih frontalnih conah (kot so npr. meje suhega/vročega in vlažnega/toplega zraka – t.i. “drylines”, ali ostale prizemne konvergenčne cone) in vpliv vdora suhega zraka iz zadnje strani nevihtne celice (t.i. RFD – Real Flank Downdraft) na razvoj tornada v superceličnih nevihtah. Poleg raziskovanja neviht sem se v zadnjih letih začel intenzivno ukvarjati tudi s t.i. lovom na nevihte (“storm chasing”) oz. lovom na različne ekstremne vremenske dogodke, obenem pa vsa dogajanja v naravi tudi fotografiram ali posnamem. Lov na nevihte je postal del mojega življenja in naravnost obožujem dinamiko vremenskih dogajanj, saj se vedno naučim nekaj novega. Kot v vseh ostalih hobijih, nešteto ur trdega dela in nabiranja izkušenj je ključ do uspeha, ki gre z roko v roki z razumevanjem ozadja fizikalnih procesov v nevihtah, analiziranja dogajanja v naravi, obenem pa tudi izkušnje in sposobnosti vožnje v nevarnih vremenskih razmerah ter ostalo.

Leta 1998 sem dobil svoj prvi fotoaparat in že takoj na začetku sem začel z zrcalno-refleksnim fotoapratom Canon EOS 500N, od takrat dalje fotografiram s Canon fotoaparati. V digitalnih svet fotografije sem prešel leta 2002, ko sem dobil manjši digitalni fotoaparat Canon PowerShot A60. Medtem, ko sem resneje začel z uporabo digitalne tehnike fotografiranja spomladi leta 2005. Takrat sem pridobil za takratne čase kvaliteten fotoaprat, Canon EOS 300D DIGITAL DSLR. Od takrat dalje praktično nisem imel več razloga fotografirati na klasičen fotoaparat, a moram priznati, da sem se največ naučil ravno na klasični tehniki fotografiranja. S preskokom iz klasične v digitalno tehniko je bilo resnično kot skok v drug svet, fotografiral sem lahko veliko več kot prej, saj ni bilo bojazni, da bi se film prehitro napolnil. A dve leti kasneje sem želel še nekaj več in fotoaparat sem zamenjal z novim, pol-profesionalnim Canon EOS 30D DIGITAL fotoaparatom. Za fotografiranje uporabljam večje število profesionalnih objektivov; Canon 16-35mm L f/2.8 II USM, Canon 24-105mm f/4 L IS USM in Canon 70-200mm L f/2.8 II IS USM. Kmalu zatem, ko sem presedlal na Canon 30D sem pričel fotografirati v RAW tehniki, kar je bilo dokaj težko na začetku s polno novimi prijemi fotografiranja. A, če sedaj pogledam nazaj, ne bi nikoli več presedlal na fotografiranje v JPEG tehniki, RAW tehnika namreč omogoča odprte roke pri obdelavi digitalnih slik za kasnejšo izdelavo fotografij. Spomladi leta 2009 sem se povzpel v še višji razred fotoaparatov, presedlal sem na profesionalni fotoaparat Canon EOS 5D MARK II DIGITAL in končno sem nazaj na 35mm formatu senzorja oz. na t.i. full-frame senzorju, ki je enake velikosti kot klasični fotoaparati v preteklosti. Ob koncu leta 2011 sem v svoj set dodal še en fotoaparat CANON EOS 5D mark II DIGITAL, sam med svojimi ekspedicijami pogosto tudi snemam dogodke. Snemanje dogodkov s starejšo kamero na kasete ni več dohajajo zahtev po hitrih obdelavah in publikacijah, zato je bil preskok na DSLR snemanje video posnetkov že skoraj nuja. DLSR nudi hitro obdelavo, hitro objavo in tudi večjo kvaliteto posnetkov. V fotografiranju sem samouk od svoje prvega izvedenega posnetka, moja največja strast je izvedba slik oz. fotografij s prikazom dramatičnih trenutkov in občutkov, ki jih doživim med opazovanjem vremena. Predstaviti moje delo in fotografije širšemu svetu je tudi glavni namen postavitve spletne strani, ki jo pregledujete sedaj. Spletna stran Weather-Photos.net ima obsežno galerijo vremenskih pojavov, atlas oblakov, blog ter posebno stran namenjeno raziskovanju in analiziranju vremenskih dogodkov ter še mnogo več. Želim vam prijetno brskanje po spletni strani!

Od leta 2005 sem redno zaposlen kot skrbnik Cestno-Vremenskega Informacijskega Sistema (CVIS) pri Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.). Ta sistem sem uporablja za spremljanje vremenskih razmer na avtocestnem križu preko celotne Slovenije, glavni namen sistema pa je optimiziranje izvajanja zimskega vzdrževanja avtocest (oziroma t.i. “MDSS – Maintenance Decision Support System”), ki je pomembno predvsem iz vidika prometne varnosti in zagotavljanja pretočnosti transporta preko slovenskih avtocest predvsem v zimskem času. DARS-ov cestno-vremenski informacijski sistem je sestavljen iz več kot 50 vremenskih postaj različnih svetovnih proizvajalcev profesionalne merilne opreme za cestno meteorologijo kot sta podjetji VAISALA in BOSCHUNG. Oba proizvajalca te opreme sta vodilna v svetu na področju cestne meteorologije.

V drugi polovici leta 2006 sem pričel z večletnim projektom meritev količine padavin na območju JZ Slovenije vzdolž gorskih pregrad. Namen teh meritev je raziskati padavinske režime v JZ Sloveniji ter določiti njihove lastnosti glede na različne padavinske dogodke oz. vremenske situacije. Projekt se osredotoča predvsem na vpliv posameznih dogodkov (npr. Genovski ciklon, odcepljeno višinsko jedro nad severnim Sredozemljem, klasičen JZ tip vremena, itd.) na hidrološki režim rek in vodotokov jugozahodne Slovenije ter posledično poplavljanja le-teh. S študijskim kolegom sva na območju JZ Slovenije postavila več kot 10 merilnih mest za zbiranje mesečnih količin padavin. Medtem pa so ekstremni dogodki posebno obravnavani in meritve se izvajajo pogosteje.

Tekom poletja 2007 sem se pridružil evropskemu projektu ESTOFEX – The European Storm Forecast Experiment, ki je nastal na pobudo skupine evropskih meteorologov, raziskovalcev in študentov meteorologije z namenom raziskati in možnostjo napovedovati močna neurja po Evropi. Glavni namen projekta je dnevno izdajanje napovedi za konvektivno dogajanje ter izboljšanje razumevanja nevihtnih sistemov po Evropi, obenem pa tudi spodbujanje zbiranje poročil o ekstremnih vremenskih dogodkih v evropsko podatkovno bazo o ekstremnih vremenskih pojavih (ESWD). V mesecu avgustu 2009 sem postal tudi uradni napovedovalec nevihtnih sistemov po Evropi. Odslej boste lahko moje ime zasledili pod posameznimi uradnimi napovedmi, odvisno od razporeda napovedovalcev. Več o tem projektu lahko preberete na uradni strani projekta ESTOFEX.

V zadnjih letih sem sodeloval na številnih evropskih konferencah z znanstvenimi članki in predavanji na teme vremenskih dogodkov ter neurij, vremenske fotografije in cestno-vremenskih informacijskih sistemov. Moje fotografije so bile objavljene v številnih revijah, knjigah in drugih tiskanih člankih. Več podrobnosti o mojih objavah, predavanji in ostalih sodelovanjih lahko najdete v nadaljevanju spodaj. Moja strast je lov na nevihte s katerim se aktivno ukvarjam že od leta 2000 dalje. Sprva sem nevihte spremljal le po Sloveniji, zadnja leta pa sem spremljanje neurij razširil tudi izven meja, še posebno v Padsko nižino in zahodni del Panonske nižine saj imata obe območji ugoden teren in lego za razvoj nevarnih in ekstremnih vremenskih pojavov. Od leta 2006 dalje aktivno izvajam tudi spremljanje najmočnejših neurij v osrčju Združenih Držav Amerike v t.i. Aleji tornadov. Tako sem v mesecu maju vsako leto spremljal številne najmočnejše nevihte na svetu s spektakularnimi strukturami nevihtnih oblakov, točo in tornadi po vsej Aleji tornadov. Za ta namen je bila tudi postavljena spletna stran InflowJet.net, ki predstavlja moje raziskovalno delo ekstremnih neurij v Združenih Državah Amerike preko analiziranja in prognoziranja dogodkov, bloga ter ostalih dejavnosti. V teh svojih nekaj letih spremljanja in raziskovanja neviht sem doživel na stotine spektakularnih neviht z vsemogočimi spremljajočimi pojavi kot so debela toča (tudi velikosti tenis žogice) in tornadi (skoraj 50 le-teh), ekstremni vetrovi (sunki burje 180-200km/h), izjemna snežna neurja, itd. Najbolj so mi ostali v spominu trije dogodki in sicer; prvi je brez konkurence izbruh tornadov s 7 tornadi v Kansasu 22. maja 2008, drugi dogodek je masivna in spektakularna struktura nočne supercelice z debelo točo, ki je enkrat za spremembo lovila mene v južnem delu Furlanije Julijske Krajine 16. avgusta 2006, tretji dogodek pa je polnočna supercelica s tornadom nad morjem v tržaškem zalivu 8. avgusta 2008, katere tornado me je kasneje zadel na obali s sunki vetra preko 150km/h.

vir: www.weather-photos.net

Please follow and like us:

Komentarji

Komentarji