Tudi v Sloveniji že do -49°C? – MRAZIŠČA

Mrazišča so območja, kjer se temperatura v mirnih in jasnih nočeh spusti precej nižje, kot v okolici na podobni nadmorski višini. Vzrok je temperaturna inverzija, ki je posledica negativne sevalne bilance v jasnih in nevetrovnih nočeh. Tla izgubljajo toploto z dolgovalovnim sevanjem, težji hladen zrak  pa se ponoči na dnu mrazišč zbira kot voda v posodi.

Mrazišča se pojavljajo v konkavnih reliefnih oblikah na območju kraških kamnin, saj se v vrtačah, udornicah in na kraških poljih lahko zadržuje jezero hladnega zraka. V odvisnosti od oblike, globine in poraščenosti mrazišč so zanje značilni različni temperaturni režimi.

V mraziščih je najhladneje ob specifičnih vremenskih pogojih. Najugodnejša je mrzla in suha zračna masa ob prisotnosti snežne odeje. Noči morajo biti jasne in nevetrovne, še posebno nizke so lahko temperature ob debeli snežni odeji. Ob debeli snežni odeji je termometer bližje snegu, kjer je zrak najbolj hladen. Novozapadli sneg omogoča najboljšo toplotno izolacijo, ki preprečuje uhajanje toplote iz tal.

prenos (1)

Foto vir: Google

 

Mrazišča v Sloveniji

Najnižje temperature v Sloveniji so bile uradno zabeležene na Notranjskem, in sicer na Babnem Polju (nadmorska višina 756 m, -34,5 °C), Rakitni (-34,0 °C) in v Novi vasi na Blokah (-32,5 °C). Vse tri meteorološke opazovalnice ležijo malo nad dnom sicer plitvih kotanj, temperaturna inverzija je zato plitva, vendar izjemno izrazita. Novejše raziskovalne meritve so pokazale, da omenjene lokacije glede mraza niso izjemne in da je podobno, če ne še bolj mrzlo v mnogih travnatih kotanjah po Sloveniji. Po mrazu posebej izstopa vsaj še širša okolica Loškega potoka ter Zadloško polje nad Idrijo. Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah. V mraziščih Komne nad Bohinjem je bilo že nekajkrat izmerjeno pod -40 °C, najnižja temperatura -49,1 °C pa je bila zabeležena 9. januarja 2009.

prenos

Mrazišče
Foto vir: Google

Mrazišča na Zaplani

V kontekstu raziskovanja mrazišč imajo mrazišča na Zaplani poseben pomen, saj so meritvam v teh mraziščih sledile nadaljnje meritve članov meteorološkega foruma v preostalih slovenskih mraziščih. Na Zaplani je posebnost tudi ta, da se mrazišč zaradi njihove nizke nadmorske višine vse bolj dotika tudi poselitev, kar se sicer v večji meri dogaja v drugih delih Notranjske.

V tem kontekstu je posebnost Zaplane tudi v dolgoletnih neprekinjenih meritvah v enem izmed mrazišč in hkrati tudi na vremenski postaji nad samim mraziščem. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, ima to dejstvo velik pomen za razumevanje mikroklime mrazišč. Državna mreža meteoroloških postaj z dolgoletnimi meritvami vključuje nekatera mrazišča (Babno Polje, Bloke, v preteklosti tudi Rakitna), vendar so tamkajšnje meteorološke postaje nekoliko dvignjene nad dnom večjih kraških polj. Na Zaplani potekajo večletne meritve temperatur v kraških vrtačah, kjer so temperaturne razmere še nekoliko drugačne od tistih na kraških poljih.

Raziskovanje mrazišč je pomembno z vidika kmetijstva, prometa in načrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z obilo kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. Mrazišča se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih ozračja. Pogost prizemni temperaturni obrat v mraziščih namreč onemogoča navpično izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjši vir onesnaženja (kurišče, promet) v mrazišču z majhno prostornino povzroči močno povečano koncentracijo škodljivih snovi. Višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle, daljše trajanje snežne odeje in (vsaj deloma) vegetacijski obrat so le posledice temperaturnega obrata v mraziščih.

dvojcek2

Razlika v temperaturi – mrazišče na Zaplani
Foto vir: Google

Mrazišče Dolinca

150 m vzhodno in 21 m nižje od meteorološke postaje Zaplana se nahaja dolomitni dolec, vrtači podobno mrazišče Dolinca. Gre za plitvo kotanjo skledaste oblike, ki je globoka 13 m, kolikor je visoko najnižje sedlo na jugozahodnem robu mrazišča. Dno mrazišča je na nadmorski višini 545 m. Uradnega poimenovanja za to mrazišče ni, se je pa med bližnjimi prebivalci v času gradnje počitniškega naselja v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja uveljavilo ime „Dolinca“.

Prve terenske meritve temperature so se v tem mrazišču pričele poleti 2002, v kasnejših letih pa so se meritve izpopolnjevale. Meritve so potrdile izjemne temperaturne razmere, ki lahko vladajo v  nižje ležečih mraziščih. Pojavljajo se nizke nočne temperature in velike dnevne temperaturne amplitude. Iz spodnjega grafikona je razvidno število karakterističnih meteoroloških dni v mrazišču v primerjavi z meteorološko postajo Zaplana.

Dosedanje meritve temperature na višini 2 m nad tlemi kažejo, da se v kotanji temperature pod 0 °C lahko pojavljajo tudi sredi poletja, in sicer v zelo hladni zračni masi ali v toplejših, a zelo suhih nočeh z nizko relativno vlažnostjo zraka. Največje temperaturne razlike med Dolinco in zgornjo meteorološko postajo so vedno zabeležene ob prisotnosti snežne odeje in ko šibkejši veter zavira radiacijsko ohlajanje v okolici mrazišča. Med obema merilnima mestoma, na vsega 21 m višinske razlike, so bile že izmerjene temperaturne razlike okoli 15 °C. Vse rekordne razlike so bile izmerjene v večernem času, do jutra se temperaturna razlika običajno zmanjša in tako je razlika v temperaturnem minimumu manjša in znaša med 12 in 13 °C. Zvečer je bilo že več primerov, ko je temperatura v odsotnosti snežne odeje padla za 12 °C v eni uri!

Absolutna najnižja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca je pogojena s toplejšimi zimami v zadnjem obdobju in nepopolnim nizom podatkov, saj je bilo po vzpostavitvi stalnih meritev temperatur v mrazišču najhladneje v začetku marca 2005, ko pa se je termometer pokvaril. Najnižja temperatura -30,8 °C je bila tako izmerjena 20. decembra 2009 in po več letih meritev se je potrdilo dejstvo, da lahko temperature tudi v mraziščih na nižjih nadmorskih višinah padejo vsaj pod -30 °C. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil termometer pri nizkih temperaturah neumerjen in realna vrednost je tako znašala okoli -31,5 °C.

Brez naslova

Časovni potek temperature v mrazišču Dolinca v noči na 20. december 2009
Foto vir: slometeo.net

 

 

Vir: slometeo.net, google.si

 

Komentarji

Komentarji