Podnebne spremembe in ali se Zemlja res segreva

Kakšna je razlika med globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami?

Marsikdo bi se ob tem vprašanju vprašal, kaj znanstveniki natančno hočejo povedati s temi besednimi zvezami. Tukaj imamo sedaj enostavno razlago za vas. Podnebne spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja ozračja. Višja temperatura sproža spremembe mnogih lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev padavin, pogostost in tip ekstremnih vremenskih pojavov. Lahko povzročijo daljnosežne in nepredvidljive posledice na okolje in družbeno-ekonomske razmere. Globalno segrevanje pa temelji zgolj na višanju globalne temperature in segrevanju ozračja.

podnebne-spremembe_1

 …

Živimo v zelo razburljivem obdobju človeške zgodovine, v primežu vseh vrst problemov, ki jih bo potrebno nekako rešiti. Ena največjih groženj človeštvu so tudi podnebne spremembe. Ljudi na Zemlji je vse več, s tem pa se naš planet vse hitreje izrablja in uničuje. V drugi polovici 20. stoletja je človeštvo doživelo največjo svetovno gospodarsko rast v vsej zgodovini. Posledice tega so bile vse večje izrabljanje fosilnih goriv, vse več je bilo velikih tovarn, ki s svojimi emisijami onesnažujejo in uničujejo našo atmosfero, velik problem pa je bil tudi velika rast prometa. Posledice vsega tega pa občutimo kjerkoli in vsak dan.

V zadnjih letih se človeštvo vse bolj zaveda, da bomo morali za naš obstoj nekaj narediti. Vse bolj se razširja t. i. »zelena energija«, vse bolj smo ljudje ozaveščeni tudi o ravnanju z odpadki in še, in še.

Toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo, tako bodo sedanja prizadevanja za omejitev izpuščanja le-teh v ozračje obrodila sadove šele čez nekaj desetletij. Spremeniti bo potrebno življenjski slog, uvajati nove, okolju prijaznejše tehnologije, ki bodo okolje manj obremenjevale s toplogrednimi plini. Veliko lahko prispevamo tudi posamezniki, če živimo v skladu s podnebnimi danostmi in varčno uporabljamo energijo; če je le možno, pa uporabo fosilnih goriv nadomeščamo z obnovljivimi viri energije.

la-promet

Vpliv spreminjanja podnebja na ekosisteme (živali, rastline in njihovo okolje)

Obstaja velika verjetnost, da bo v 21. stoletju obstoj številnih ekosistemov ogrožen zaradi kombinacije podnebnih sprememb in z njimi povezanih motenj (npr. poplave, suše, požari v naravi, žuželke, kisanje oceanov) ter drugih spodbujevalcev sprememb, kot so sprememba rabe tal, onesnaževanje, čezmerno izkoriščanje naravnih virov. Če se povprečna svetovna temperatura dvigne za več kot 2 do 3 °C nad pred-industrijsko ravnijo, lahko pričakujemo, da bodo motnje v delovanju nekaterih ekosistemov tako velike, da bodo imele negativne učinke tudi na izdelke in storitve, ki jih proizvajajo, kot sta voda in hrana.

V tem primeru lahko pričakujemo, da bo nevarnost izumrtja ogrozila 20–30 % rastlinskih in živalskih vrst (po sedanjih ocenah). Koralni grebeni bodo zaradi svoje nizke sposobnosti prilagajanja ogroženi zaradi toplotnih obremenitev in postopnega kisanja oceanov. Dvig morske gladine bo imel negativne posledice na obalna mokrišča, kot so slana močvirja. (ARSO)

polar

Slovenija v primežu podnebnih sprememb

Dolgotrajna suša leta 2003 in njene ekostistemske in gospodarske posledice so okrepile prepričanje, da nepripravljeni vstopamo v negotovo obdobje pričakovanih podnebnih sprememb. Pri snovanju regionalne (zlasti kmetijske in vodooskrbne) politike v različnih pokrajinsko-ekoloških območjih Slovenije bo torej potrebno upoštevati zelo verjetne klimatske spremembe, ki so po nekaterih kazalcih zadnjih desetletjih že statistično zaznavne. Kljub planetarno in evropsko nadpovprečni povprečni namočenosti Slovenije kot celote je zlasti v subpanonskem, submediteranskem in kraškem pokrajinsko-ekološkem tipu predvsem v poletnih mesecih že čutiti pomanjkanje vode za kmetijske kulture in vodno oskrbo. Zlasti subpanonske pokrajine so že na robu bolj pogoste sušnosti, potencialno izhlapevanje, razen v submediteranski Sloveniji, tudi v Prekmurju v enem do treh mesecih presega povprečne padavine. V namočeni Sloveniji (SZ) so suše posledice daljšega izostanka padavin in ne njihove povprečne razporeditve. Tanka prst, prepustna podlaga (Kras) in prevlada padavin v obliki nalivov (hiter odtok) povečujejo pojav sušnih obdobij v prodnih ravnicah zlasti severovzhodne Slovenije. Na vodoprepustni osnovi, kot sta apnenec in dolomit, ki ju pokriva tanka prst, je tudi pri 2000 mm letnih padavin že mogoča talna suša, ki prizadene vegetacijo, če poleti dalj časa ne dežuje. V obdobju 1951­–2000 se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za okoli 1,0 °C. V letih med 1954 in 2000 se je na Kredarici temperatura dvignila za 1,2 °C, najbolj po letu 1980. Največje povišanje temperature pa je bilo zabeleženo v najbolj urbaniziranih okoljih Maribora (+1,7 °C) in Ljubljane (+1,4 °C). Podobno kot na preostali severni polobli je tudi v Sloveniji ogrevanje najbolj izrazito v zimskem in pomladnem času, kar se posledično kaže tudi v zmanjšanem številu dni s snežno odejo, izginjanju triglavskega ledenika, zgodnejšem začetku vegetacijske dobe, itd. Od sredine 19. stoletja so se npr. zimske temperature v Ljubljani dvignile za 2,5 °C.

Okvirni podnebni scenariji

Scenarij 1: V prihodnjih 50 letih lahko v Sloveniji z veliko gotovostjo pričakujemo dvig povprečne letne temperature zraka za 1 do 4 °C. Ogrevanje hladne polovice leta bo izrazitejše (do 5,5 °C) kot tople polovice leta (do 4,5 °C) (Dušan Plut, 2004).

Scenarij 2: Nekateri znanstveniki pa so zadnja leta vse bolj prepričani, da globalne temperature ozračja na Zemlji že nekaj let stagnirajo. To je trenutno še težko dokazati, saj se trend nihanja temperature ugotavlja na več letih. Res je, da se trenutno večina uradnih dokazov nagiba bolj k segrevanju ozračja, vendar ne smemo pozabiti na kar nekaj novih mnenj znanstvenikov, ki menijo, da se Zemlja že nekaj let ohlaja, ali pa temperatura vsaj stagnira. Eden najbolj znanih ljudi v Sloveniji, ki je že nekaj let mnenja, da se Zemlja ohlaja, oz. da je nihanje temperature Zemlje nekaj popolnoma normalnega, je mag. Mišo Alkalaj. Nagiba se predvsem k temu, da mediji in različni »zeleni lobiji« zavajajo ljudi in objavljajo napačne ugotovitve, rezultate ali dokaze, saj meni, da to počnejo le zaradi zaslužka (emisijski kuponi, …). Po njegovem mnenju je krivo predvsem človekovo razmišljanje in želja po zaslužku. Če pogledamo po Sloveniji, lahko vidimo, da se zadnja leta hiše, nakupovalni centri, ceste in še marsikaj gradi na lokacijah, ki so precej tvegane zaradi poplav, plazov ali česa drugega. Zato lahko pričakujemo, da bodo naslednje poplave, četudi ne bi bile nič obsežnejše, povzročile še večjo škodo, kot so npr. zadnje. Torej po tem scenariju se je segrevanje ozračja umirilo oz. prihaja do postopne ohladitve planeta. V naslednjih letih gre tako pričakovati predvsem na severni polobli hladnejše zime z več snega. Nekateri ledeniki se bodo začeli obnavljati, manj bo vročinskih valov,…

13819272_four_seasons_02_xlarge

Vse več dvomov o segrevanju ozračja?

Če pogledamo podatke zadnjih 15 let, lahko vidimo, da se rast globalnih temperatur ustavlja. Ed Hawkins z univerze Reading v Veliki Britaniji ugotavlja, da so se v zadnjem desetletju temperature le malenkostno dvignile. Trendi ga ne presenečajo. »Prepričani smo, da so človeški izpusti toplogrednih plinov krivi za to, da so se temperature v zadnjih 150 letih občutno dvignile, vendar po drugi strani ni mogoče pričakovati, da bo prav vsako leto toplejše od prejšnjega. Obstajajo razlogi, zaradi katerih se rast temperatur umiri in nato spet sproži,« poudarja Hawkins, ki ob tem kot primer omeni šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se temperature celo zniževale. Trenutno izravnavo temperatur pripisuje naravnim nihanjem. »Podnebni sistem je podvržen variacijam, toplota pa se lahko skriva tudi v globinah oceanov. Menimo, da se prav to trenutno dogaja – podnebje se ne ogreva toliko, kot bi bilo mogoče pričakovati, ker se segrevajo globine oceanov, kjer je temperaturne spremembe težje opazovati,« meni. Drugi razlog bi lahko bil tudi povečana poraba premoga v Indiji in na Kitajskem. Delci, ki jih tovrstno ogrevanje sproža, odbijajo sončno radiacijo nazaj v vesolje, kar planet pravzaprav ohlaja. Ni pa povsem jasno, ali je za trenutno upočasnitev naraščanja temperature odgovorna zgolj narava sama ali tudi človek s svojim ravnanjem.

 

Kaj lahko naredim jaz, da bom manj obremenjeval okolje?

Ljudje si želimo, da bi v okviru danih možnosti bili zdravi in bi čim bolje živeli. Ker podnebne spremembe prinašajo čedalje več negativnih posledic tudi za naša življenja, moramo spremeniti naše navade in način našega bivanja ter tako prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja in emisij toplogrednih plinov. 

Trajnostna mobilnost:

  • uporaba javnega prometa, kolesa ali odločitev za hojo,
  • ob nakupu vozil izbor tistega z manjšimi izpusti CO2 oz. z alternativnimi vrstami pogona (v prihodnosti bodo najbolj gospodarni električni avtomobili),
  • redno vzdrževanje avtomobila,
  • udeležba na šolanju za okoljsko učinkovito vožnjo,
  • racionalizacija in nadzor nad izbiro službenih poti (zmanjšanje števila službenih poti z letali, avtomobili, nadomeščanje z vlaki, uporaba video konference ali telekonference, itd.)

Varčevanje z vodo

  • uporaba deževnice in odpadne vode, kjer je le mogoče (zalivanje vrta in trate, pranje avtomobila ipd.),
  • uporaba tehnologij za varčevanje z vodo, ki so na voljo na trgu (kotlički z dvema stopnjama splakovanja ali namestitev plastenke v navaden kotliček, namestitev zračnikov za nizek pretok, ki vodi primešajo zrak ipd.),
  • nadomestitev plastenk z vodo in balonov z vodo z vodo v stekleničkah ter strežbo vode v steklenih vrčih,
  • uporaba sistemov za namakanje, ki zagotavljajo najmanjšo porabo (pitne) vode,
  • redno preverjanje, da voda ne uhaja in preprečevanje, da bi voda tekla v prazno,
  • pranje posode s čim manj sredstvi in uporaba tekoče vode le za splakovanje.

Varčevanje z električno energijo in viri energije:

  • ugašanje luči, računalnikov, ekranov, tiskalnikov, fotokopirnih strojev, skenerjev in vseh naprav, ki ne potrebujejo elektrike (ne na stand-by!),
  • namestitev varčnih žarnic ob zamenjavi, redno vzdrževanje ogrevalnih in drugih naprav, nakup energijsko varčnejših izdelkov (nakup aparatov energijskega razreda vsaj A+),
  • racionalna uporaba dvigala (vse do tretjega nadstropja peš), klime (v času ogrevalne sezone največ 21 stopinj Celzija, v času sezone hlajenja prostorov na najmanj 24 stopinj) in drugih energijsko potratnih naprav,
  • energetski pregled zgradb in naprav ter izvedba optimizacije ogrevanja, prezračevanja, priprava tople vode in klimatizacije,
  • odločitev za lastne, obnovljive vire energije za ogrevanje, daljinsko ogrevanje na obnovljive vire ali priključitev na zeleno energijo, odločitev za plin pri ogrevanju, ki je za okolje manj obremenjujoč kot premog.

Varčevanje s papirjem, plastiko in drugimi izdelki:

  • obojestransko tiskanje, tiskanje več strani na list papirja, tiskanje v načinu, ki porabi manj barve,
  • odpoved nepotrebnih tiskovin (na pošti dobite znak, ki poštarju pove, da ne želite prejemati reklamnega materiala),
  • uporaba papirnatih vrečk ali vrečk iz blaga, ki jih nosite vedno s seboj,
  • nakup embalaže, ki se jo da reciklirati (aluminij ima razgradnjo dobo 500 let, če ga odvržemo, stiropor oz. polistirenska pena je biološko popolnoma nerazgradljiva), ponovno uporabiti (npr. baterije, steklene kozarce), živil v večjih embalažah in skrb za lokalno oskrbo (tovorni promet je eden večjih onesnaževalcev),
  • ločeno zbiranje odpadkov (papirja, stekla, embalaže, nevarnih odpadkov, organskih odpadkov oz. kompostiranje) in zmanjšanje njihove količine,
  • nakup živil, pridelanih v skladu s standardi ekološke pridelave, po možnosti lokalno pridelanih in sezonskih,
  • odpoved nakupa nenujnih dobrin (izdelki iz tropskega lesa, ipd.),
  • nakup oblačil in proizvodov za osebno nego iz ekološke pridelave brez škodljivih dodatkov ter uporaba okoljsko manj obremenjujočih sredstev za čiščenje,
  • uporaba lesa in drugih naravnih materialov za novogradnjo, notranjo opremo, les pa naj bo premazan s čebeljim voskom ali ekološko pridelanimi olji.

Ukrepati je treba takoj! Vsi moramo najprej spremeniti naše mišljenje in odnos do narave ter tako čimprej poiskati prave rešitve, ki se jih bomo morali držati prav vsi.

  • ZNIŽUJMO!
  • UGAŠAJMO!
  • RECIKLIRAJMO!
  • UPORABLJAJMO JAVNI PREVOZ!
  • MISLIMO ZELENO!

11-energija-c7828b21dd035aee

 

Viri:  Projektna naloga (Aleš Rozman), ARSO, Zeleni planet, Podnebna prevara

Please follow and like us:

Komentarji

Komentarji

Dodaj odgovor