---

Jutri se bo ponekod čez dan ogrelo nad 20 °C, potem sledi prehodno poslabšanje z manjšimi padavinami na vzhodu Slovenije, že v nedeljo bo več sončnega vremena. Nad nami se bo v ponedeljek prehodno okrepil anticiklon, ki bo hitro oslabel, saj se bo nad Pirenejskim polotokom začelo poglabljati ciklonsko območje, ki bo lahko dalj časa stacioniralo, kar pomeni da bi lahko vsaj na Balkanu imeli prve tople dneve letos, to so dnevi ko termometer doseže 25 °C in več. Naši kraji bodo verjetno nekje na robu, več oblačnosti na zahodu, na vzhodu pa več sončnega vremena. Kakšne večje ohladitve pa ne bo, saj bo občasno pihal jugozahodni veter. Od bližine ciklonskega območja bo odvisna količina padavin, prav lahko se zgodi da bodo prav vsak dan padavine od torka 21.marca naprej, kaže pa na to da bo najlepši dan prihodnji teden ponedeljek. Torej jutri bo sončno, proti večeru se bo od severa pooblačilo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C. V soboto bo pretežno oblačno, zlasti na severu in vzhodu bodo manjše krajevne padavine, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme, najvišje temperature bodo med 15 °C in 20 °C. V ponedeljek bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C, na vzhodu do 24 °C. V torek bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo, pogosteje na zahodu, na vzhodu pa bo občasno delno jasno, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C, na vzhodu lahko do 22 °C.

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije: isobare.it

Največjo poledenitev Zemlje v njeni zgodovini pred 717 milijoni let bi verjetno lahko povzročili vulkanski izbruhi, ugotavljajo znanstveniki.

Pred 717 milijoni let je bila Zemlja od pola do pola ukleščena v ledeni oklep, kar se pred tem in tudi pozneje še ni zgodilo. Raziskovalci s Harvarda imajo o tem novo teorijo, poroča Science Daily. Sočasno s poledenitvijo je prišlo tudi do obsežnega niza vulkanskih izbruhov na območju od današnje Aljaske do Grenlandije.

Profesorja Francis Macdonald in Robin Wordsworth sta se najprej vprašala, ali bi aerosoli iz vulkanskih izbruhov sploh lahko povzročili svetovno ohlajanje. Odgovor je, da bi lahko, a pod določenimi pogoji. Geološke raziskave so namreč pokazale, da so izbruhi potovali skozi z žveplom bogate usedline, ki bi bile v ozračje potisnjene kot žveplov dioksid. Ta v zgornjih plasteh atmosfere deluje kot izredno dober ščit pred sončevim sevanjem, zlasti če pride mimo pasu, ki se imenuje tropopavza. Ta ločuje troposfero in stratosfero. Če pride do te višine, se njegova obstojnost v ozračju poveča z enega tedna na eno leto. Tropopavza je toliko nižja, kolikor hladnejši je planet.

“V obdobjih Zemljine zgodovine, ko so prevladovale hladne razmere, je Zemlja postala edinstveno ranljiva za tovrstne vulkanske motnje podnebja,” pojasnjuje Wordsworth.

Popoln niz dogodkov
Pomembno je tudi, kje se ti izbruhi zgodijo. Pred 717 milijoni let je bilo namreč omejeno območje blizu ekvatorja, kjer Zemlja prejme največ sevanja in z njim toplote. Plin, ki odbija svetlobo, je torej vstopil v pravo višino atmosfere na pravem mestu, a to ni bilo dovolj. En sam vulkan ne bi bil dovolj za spremembe podnebja, vendar so se izbruhi dogajali na več kot 2.000 kilometrov dolgem območju. Simulacije so ob tem pokazale, da bi 10-letno nenehno bruhanje vulkanov lahko v ozračje sprostilo zadostne količine aerosolov za spremembo svetovnega podnebja.

“Ohlajanje zaradi aerosolov nujno ne shladi celotnega planeta, led mora samo potisniti do kritične zemljepisne širine, nato pa led stori svoje,” pojasni Macdonald. Z večanjem ledene ploskve se je namreč v vesolje odbilo čedalje več sončne svetlobe, in ko enkrat doseže današnjo Kalifornijo, je pozitivna zanka vzpostavljena.

Razumevanje dogodkov v preteklosti, kot je velika poledenitev Zemlje, nam lahko da nove vpoglede v to, kako bi se dogodki lahko razvijali v prihodnosti zaradi človeškega vpliva na podnebje, pa tudi v to, kako se je podnebje spreminjalo na drugih planetih.

Polarna fronta oz. meja med hladnim in toplejšim zrakom je že daleč na severu, ta teden bodo fronte potovale severno od Alp, sončno vreme se bo nadaljevalo tja do sobote, ko je manjša verjetnost da nas preide od severozahoda oslabljena fronta.

Severni veter se bo v višinah okrepil v prihodnjih dneh, kar pomeni da bo še naprej ostala relativna vlažnost v ozračju zelo nizka. To prinaša razmeroma mrzla jutra in prijetne popoldneve, vsak dan tja do sobote bo za stopinjo ali dve topleje, tako da si lahko obetamo tudi dvajset in več stopinj še zlasti na Goriškem, dnevni hod bo torej velik. Ob koncu tedna se bo v višinah veter obračal v severozahodno smer, po nižinah pa bo zapihal zahodni do jugozahodni veter, od sobote naprej bo več oblačnosti, kot sem dejal na začetku so možne manjše padavine v nedeljo zlasti na jugovzhodu. Če pogledam še naslednji teden, na začetku več sončnega vremena, sredi tedna 22.marca pa verjetno prehod vremenske fronte. To kaže tudi napoved evropskega modela, jezero toplejšega zraka bo bolj nad vzhodnim delom Evrope in nad zahodno Rusijo. Torej jutri bo večinoma sončno, zlasti na vzhodu bo več oblačnosti, najvišje temperature bodo med 11 °C in 16 °C. V sredo bo sončno, zlasti na severu in vzhodu bo več oblačnosti, najvišje dnevne temperature bodo med 13 °C in 17 °C. V četrtek bo sončno in še topleje, dnevne temperature bodo med 13 °C in 18 °C. V petek se bo nadaljevalo pretežno jasno vreme, najvišje temperature bodo med 15 °C in 20 °C. V soboto bo pretežno oblačno in suho vreme, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, zlasti na vzhodu so možne manjše padavine, še bo pihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C.

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije: ecmwf.int

Znanstvenikom več ameriških univerz je uspelo ustvariti novo obliko materije, ki so jo poimenovali časovni kristal, saj se njegova struktura ne ponavlja v prostoru, ampak v času.

Atomi v časovnih kristalih se nikoli ne ustalijo v toplotno ravnovesje, se pravi v stanje, kjer imajo vsi atomi enako količino toplote, poroča portal ScienceDaily. Gre za povsem novo, obširno vrsto materije, imenovano neravnovesne faze, in znanstveniki si že navdušeno manejo roke pred njenim raziskovanjem.

Preberi več

Vir: RTV Slo

Gladina Sredozemlja se je v zadnjem tisočletju dvignila za okoli 30 centimetrov, medtem ko projekcije napovedujejo dvig gladine morja tudi do 95 centimetrov do leta 2100, kažejo izsledki mednarodne raziskave, ki jo je vodila italijanska javna agencija Enea. V Italiji pričakujejo največji dvig gladine v severnem Jadranu.

Medtem ko se je Sredozemsko morje v zadnjem tisočletju dvignilo za približno 30 centimetrov, napovedi medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah govorijo o več kot trikratnem dvigu v prihodnjih sto letih, izhaja iz povzetka študije, ki jo je v začetku meseca na svoji spletni strani objavila italijanska nacionalna agencija za nove tehnologije, energijo in trajnostni gospodarski razvoj (Enea).

Študijo so objavili v znanstveni reviji Quaternary International, v njej pa so sodelovali tudi raziskovalci italijanskega inštituta za geofiziko in vulkanologijo, rimske univerze La Sapienza, italijanskih univerz iz Barija, Lecceja, Catanie ter univerz iz Hajfe v Izraelu, Pariza in Marseilla.

Z namenom proučitve sprememb višine gladine Sredozemlja so raziskovalci pridobili podatke za 13 arheoloških najdišč ob obalah Italije, Španije, Francije, Grčije in Izraela, in sicer na tektonsko stabilnih območjih. V Italiji so se osredotočili na tri območja na jugu Apeninskega polotoka, točneje v okolici Salerna, Otranta in Brindisija, kjer se je gladina morja dvignila za 15 centimetrov v zadnjih tisoč letih, je povedal raziskovalec pri Enei in koordinator študije Fabrizio Antonioli.

PREBERI VEČ

vir: STA, DELO