Archive for: november 2015

Jezera hladnega zraka in oblačna morja

Ob anticiklonih, ki so, kot ime pove, nekako nasprotni ciklonom, je v središču visok zračni pritisk, tudi smer splošnih vetrov v njih je pri tleh zato nasprotna, in sicer v smeri urnih kazalcev. V premeru so večinoma večji od ciklonov in merijo okrog 3000 km, niso tako lepo krožnih oblik kot cikloni, a so torej dokaj obsežni.

Na tej sliki(500hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

Na tej sliki (500 hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

V višinah nad anticikloni je vzhodni del grebena planetarnih valov in pri nas prevladujejo severozahodni višinski vetrovi. Posebnost anticiklonov je, da se zaradi trenja pri tleh poleg kroženja zrak po malo tudi razteka. Na njegovo mesto pa se z višin prav počasi spušča višinski zrak, sicer bi zraka spodaj zmanjkalo, pritisk bi padel in anticiklon bi odmrl. Spuščajoči se zrak se zaradi stiskanja ogreva in stabilizira. Če je bilo v spuščajočem se zraku še kaj oblakov, ti v ogreti zrak izhlapijo in nebo se zjasni. Zato ob anticiklonih prevladuje lepo vreme.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Pozimi je v gorah ob anticiklonih navadno res lepo vreme in razmeroma toplo vreme. Kaj pa malo nižje v dolinah in kotlinah? Kakor kje: jasno anticiklonalno in razmeroma mirno vreme omogoča močno sevanje in ohlajanje tal. Ob nagnjenih pobočjih se ponoči od tal ohlajeni zrak počasi spušča navzdol in polni doline in kotline s hladnim zrakom, prejšnji toplejši pa je odrinjen nadenj. Tako na prehodu iz spodnjega hladnega v zgornji toplejši zrak navzgor temperatura narašča in imamo tako imenovano dvignjeno temperaturno inverzijo.

Kaj pa sploh je temperaturna inverzija?

To je zelo stabilna plast, ki preprečuje navpično mešanje zraka. Nastane dokaj zaprto jezero hladnega zraka, ki pozimi navadno traja več dni. Če se kotlinski zrak nadalje ohladi pod rosišče, se zapolni z meglo. Onesnaževalci na tleh pa mu dodajo razne primesi in nastane megleno jezero vlažnega in onesnaženega zraka. Nad njih je razmeroma toplo, sončno, suho in prijetno vreme.

Megla nad Šaleško kotlino.

Megla nad Šaleško kotlino.

Do katere višine navadno segajo kotlinska jezera hladnega zraka?

Kotlinska jezera hladnega zraka segajo v večini do tiste višine, kjer je kotlina do okrog ene tretjine odprta oz. da je počasni dotok zraka v kotlino enak odtekanju. Tako je prevladujoča debelina jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini okrog 25 m(do sedla Šmarne gore), v Celjski kotlini, ki je proti vzhodu močno odprta, pa le okrog 120 m.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Inverzije, ki zgoraj zapirajo kotlinski zrak, so lahko precej močne oziroma izrazite. Poleti ob  kratkih nočeh pa to ne drži več, saj kmalu po sončnem vzhodu to inverzijo premeša in razkroji sončno obsevanje. Pozimi, ko so noči dolge in je sončno obsevanje šibko, megla pa ga še odbija, so potrebni za razkroj meglenih jezer v kotlinah zelo močni severni vetrovi ali pritok še hladnejšega zraka. To pa se dogaja o približujočem se ciklonu ali prehodu hladne fronte. Lepega sončnega vremena je zato pozimi po dolinah in kotlinah res malo.

Nastanek subsidenčne inverzije.

Spuščanje zraka v anticiklonih sega nekako med gore, saj se niže zrak ne more raztekati. Na tej meji nastane obsežna tako imenovana subsidenčna inverzija, ki se pojavlja navadno na višinah med 800 in 3000 m in pokriva vso Slovenijo. Nad njo je zrak čist, pod njo pa je včasih očitno onesnažen in mrčast. Z vrhov gora vidimo temno plast onesnaženega zraka. Vsekakor pa je vidnost pod inverzijo znatno manjša kot nad njo. Če je zrak pod subsidenčno inverzijo bolj vlažen in se ohladi pod rosišče, dobimo čez vso Slovenijo razmeroma tanko oblačno plast, ki jo vidimo z gora kot oblačno morje.

Scotland;Mountains;LandSea

Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Wikipedia

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

V Celju le 100 ur sončnega obsevanja

V Celju je bila povprečna oktobrska temperatura 10,1 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povprečjem 1992-2015. V tem klimatološkem obdobju je bil najtoplejši oktober leta 2001 s povprečno temperaturo +13,3 °C. Najhladnejši pa v letih 1994, 2003 in 2010 s povprečno temperaturo +8,3 °C. 

V Portorožu je bila povprečna temperatura v mesecu oktobru 14,0 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši je bil oktober v letih 2001 in 2004 s povprečno temperaturo +15,9 °C. Najhladnejši pa leta 2003 s povprečno temperaturo +12,3 °C.  Preberi več

Šele drugi hladnejši mesec od dolgoletnega povprečja po februarju

V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura +11,0 °C kar je 0,4 °C pod dolgoletnim povprečjem 1992-2015. Najtoplejši je bil oktober leta 2001 s povprečno temperaturo +14,0 °C. Najhladnejši pa leta 2003 s povprečno temperaturo +8,8 °C. 

Na Kredarici je znašala povprečna temperatura +0,1 °C, kar je 1,0 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši oktober v tem klimatološkem obdobju je bil podobno kot v Ljubljani leta 2001 s povprečno temperaturo +4,7 °C, le desetinko hladneje je bilo leta 1995. Daleč najhladnejši pa je bil oktober leta 2003 s povprečno temperaturo -2,6 °C.  Preberi več