Archive for: september 2015

Zadnja dekada v septembru prinaša dež in sveže jesensko vreme

Še 2 dni izrazito pretoplega vremena nas čaka, sploh na vzhodu Slovenije in ob morju bodo jutri in v petek lahko najvišje temperature dosegle +30 °C, kar je lahko rečem kar ekstremna temperatura, trikrat v zadnjih dvajsetih letih smo tudi v Ljubljani imeli v septembru +30 °C ali več, v letih 1997, 2006 in 2011(tudi vročinski val), zanimivo da sta bili prvi dve El Nino leti, torej kar drži da ta fenomen dviguje temperature.  Preberi več

Popolni Lunin mrk – 28. september 2015

Tokratni popoln Lunin mrk bomo iz Slovenije lahko opazovali skoraj v celoti. Izmuznil se nam bo zgolj zadnji, najmanj atraktiven del, ko Luna zapusti Zemljino polsenco. Tisti najbolj zanimiv del, fazo popolnega mrka, bomo lahko opazovali v celoti.

_DSC0145-500
Tako je bil videti popoln Lunin mrk leta 2011.

Delni Lunin mrk se začne ob 3:07 zjutraj, torej bo treba zgodaj vstati ali bedeti pozno v noč! Pred tem bomo lahko spremljali, kako Luna leze v Zemljino polsenco. Popolni mrk bomo lahko opazovali od 4:47 do 5:23. Kasneje bo Luna zgolj še zdrsnila iz Zemljine polsence.

Dogodek Čas
Začetek polsenčne faze 2:11
Začetek delnega mrka 3:07
Začetek popolnega mrka 4:11
Sredina popolne faze 4:47
Konec popolnega mrka 5:23
Konec delnega mrka 6:27
Konec polsenčne faze 7:22

 

Lunar_eclipse_chart_close-2015Sep28_1
Časovni potek v sliki (čas je v UT). Vir: earthsky.org.

KRVAVA LUNA

Pri Luninih mrkih lahko opazujemo t. i. efekt krvave Lune. Ta se v fazi popolnega mrka resnično pobarva rdeče. Odtenek in svetlost sta zelo odvisna od stanja v Zemljini atmosferi v času, ko se mrk odvija. Sonce ne sije direktno na Luno, saj je ta v Zemljini senci. Sončeva svetloba pa pri potovanju skozi Zemljino atmosfero zaradi sipanja na delcih v zraku zaide tudi v Zemljino senco in malenkost osvetli Luno.

Animation_September_28_2015_lunar_eclipse_appearance
Animacija mrka, 28. septembra 2015. Siv krog predstavlja Zemljino senco, temno siv kolobar pa njeno polsenco. Vir: earthsky.org.

Če je v ozračju več prašnih delcev in vlage, se Luna obarva bolj temno rdeče ali rjavkasto in je temnejše barve. Kadar je ozračje bolj čisto in prosojno, je Lunin v fazi popolnega mrka obarvana bolj svetlo rdeče in je tudi svetlejša.

Če Zemlja ne bi imela atmosfere, Lune v fazi popolnega mrka sploh ne bi mogli videti, saj je takrat v temni senci našega planeta.

Luna bo ob tokratnem mrku še malenkost večja kot ponavadi. Na svoji poti namreč ni ves čas povsem enako oddaljena od Zemlje. Njena orbita ni krožnica, temveč elipsa, kar pomeni, da je na neki točki svoje poti najbližje Zemlji, na drugi pa najdlje. Ko je na najbližjem predelu orbite, je Luna navidezno večja in tega pojava se je prijelo ime super Luna.

KRAJ OPAZOVANJA

Za opazovanje je najbolje izbrati visok hrib in kakšen travnik s čim bolj odprtim obzorjem. Luna bo ta dan v ozvezdju Ribi. Posledično je ob začetku delnega mrka na jugozahodnem nebu ne bo težko najti, kasneje pa bo vedno bolj zahajala proti zahodnemu obzorju.

mrk-luna
Lega Lune na nebu med ozvezdji v sredini popolne faze. Črka J označuje jug. Vir: Stellarium..

Opazujemo jo lahko brez optičnih pripomočkov, torej kar s prostimi očmi. Brez skrbi pa lahko uporabimo kateri koli daljnogled ali teleskop.

Za fotografijo je najbolje, če uporabimo fotografsko stojalo, saj bo Luna med popolno fazo precej potemnela. Nikoli pa ni greh poskusiti tudi brez ali celo z mobilnim telefonom. Morda pa vseeno uspe!

Opazovanje Luninega mrka je za razliko od Sončevega POVSEM VARNO, zato kar pogumno in brez skrbi!

PRIHODNJI LUNINI MRKI

V prihodnjih dveh letih bomo iz Slovenije priča zgolj dvema dogodkoma, ko Luna zaide v Zemljino polsenco, in enem relativno skromnem delnem mrku. Naslednji popolni Lunin mrk nas v domačem kraju čaka v letu 2018. V spodnji tabeli so naslednji mrki, vidni iz naših krajev.

 

Leto Dan Stopnja mrka
2016 16. september Polsenčni
2017 10./11. februar Polsenčni
2017 7. avgust Delni
2018 27./28. julij Popolni

 

Lunini mrki sicer niso prav pogost pojav, jih pa vseeno lahko opazujemo večkrat kot Sončeve. Na desetletje lahko iz enega kraja na Zemlji opazujemo štiri do pet popolnih mrkov. Običajno se ne pojavljajo po kakšnem vzorcu, temveč precej nepovezano.

lunina-orbita_1
Pot Lune in Sonca po nebu. Zgolj v mesecih, ko sta Luna in Sonce blizu dvižnega ali spustnega vozla, se lahko dogajajo mrki.

Vsake toliko pa dobimo štiri popolne mrke zapored, torej vmes ni nobenega delnega ali polsenčnega. Temu pravimo lunarna tetrada. Mrki so v takem primeru med sabo časovno oddaljeni po 6 mesecev, torej imamo med posameznima mrkoma vsaj 6 polnih Lun. Mrk, ki mu bomo priča septembra 2015, je zadnji v tetradi mrkov, ki so bili 15. aprila 2014, 8. oktobra 2014 in 4. aprila 2015.

Po izračunih Nase bo v trenutnem stoletju 8 tetrad. Trenutna je druga, prva pa se je začela v letu 2003.

Giovanni Schiparelli, italijanski astronom, je izračunal, da se tetrade pojavljajo v obdobju 300 let bolj pogosto, naslednjih 300 let pa precej bolj poredko. Recimo med leti 1852 in 1908 ni bilo nobene tetrade. Mrki so sicer bili, vendar ni bilo niti enkrat štirih popolnih zapored. Naslednja tri stoletja imajo na drugi strani 17 tetrad.

KAKO NASTANE LUNIN MRK

Lunin mrk se zgodi, ko Luna na svoji poti okoli našega planeta zaide v Zemljino senco. Naš edini naravni satelit sicer naredi en krog okoli Zemlje vsak mesec, vendar je njena orbita rahlo nagnjena in v večini primerov zgreši Zemljino senco. Vsake toliko pa potuje točno skozi in takrat imamo priložnost opazovati mrk.

Lunar_eclipse_sideview_v01
Skica pojava Luninega mrka z označenima senco in polsenco. Senca je obarvana z rdečo svetlobo, ki tja zahaja zgolj zaradi sipanja Sončeve svetlobe v Zemljinem ozračju.

Staro grški astronom Aristarh je že pred 2300 leti preko opazovanja Luninega mrka opazil, da je senca Zemlje precej večja od Lune. Tako je pravilno sklepal, da je Luna manjša od Zemlje in iz primerjave premerov izračunal premer Lune.

Avtor besedila: Matic Smrekar, www.zlahkoto.si

Indijansko poletje od sredine meseca ali…?

Sobotna vremenska fronta je precej ohladila ozračje in vstopili smo v pravo jesen. Snežilo je do okoli 1700m, s severnimi vetrovi je začel pritekati precej hladnejši zrak in že v noči na nedeljo se je povsod zjasnilo in nedelja je bila res lepa s čudovitimi razgledi, to je ponavadi po fronti, ko zapiha severni veter in “očisti” ozračje.  Preberi več

Tudi na obali in na vzhodu Slovenije je za nami zelo vroče poletje

V Portorožu je bila v letošnjem poletju povprečna temperatura 23,8 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem 1992-2015. V Celju je bila povprečna temperatura 20,8 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Na obali je padlo v letošnjem poletju 181mm dežja, kar je 87% dolgoletnega povprečja. V Celju pa je padlo 371mm padavin, kar je 6% nad dolgoletnim povprečjem. Sonce je v Portorožu sijalo 1008 ur, kar je 8% nad dolgoletnim povprečjem. V Celju pa je sonce sijalo 802 ur, kar je 6% nad dolgoletnim povprečjem 1992-2015. Preberi več

V visokogorju in v Ljubljani drugo najbolj vroče poletje od začetka meritev

V Ljubljani je bila v letošnjem poletju povprečna temperatura 22,4 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem 1992-2015. Na Kredarici je bila povprečna temperatura 8,1 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani je v letošnjem poletju padlo 364mm padavin, kar je 97% dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je padlo v letošnjem poletju 609mm padavin, kar je 97% dolgoletnega povprečja. Sonce je v Ljubljani sijalo 820 ur, kar je 2% nad dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je sonce sijalo 524 ur, kar je 96% dolgoletnega povprečja 1992-2015.  Preberi več