Archive for: januar 2015

SNEŽENJE (30.1.2015)

Tako, sneg nas je po enem mesecu zopet obiskal in lahko rečemo, da je šlo tokrat za drugo konkretnejšo pošiljko snega v letošnji zimi. Nekateri zadovoljni, nekateri manj. Resnici na ljubo, mi smo kar zadovoljni. Naše napovedi so se večinoma uresničile.

Preberi več

Polarna fronta prinaša nove snežne padavine

Kaj sploh je to polarna fronta? Vam bom poskušal čimbolj enostavno razložiti… Kot vemo je sonce nad Ekvatorjem skoraj navpično nad tlemi, proti poloma pa je nagib sončnih žarkov vse manjši oz. se ta snop porazdeli na večjo površino zato je nad poloma prisotno manjše ogrevanje kot nad Ekvatorjem. Tudi zrak pri tleh nad Ekvatorjem je zelo topel, nad polarnimi predeli pa je mrzel. Tako govorimo o toplih zračnih in hladnih zračnih polarnih masah. In to “črto” med obema zračnima masama imenujemo polarna fronta.  Preberi več

Polarni vrtinec bo napadel Evropo

Vse bolj verjeten je povsem zimski scenarij za Slovenijo, kajti zaradi segrevanja v srednjem delu stratosfere bo prišlo do dispozicije polarnega vrtinca proti Sibiriji, kjer se bo okrepil sibirski anticiklon znan kot “medo” na 500hPa ploskvi.

Torej polarni vrtinec bi se ob tem segrevanju v srednjem delu stratosfere dispozicioniral, kar bo zelo hitro vplivalo na troposfero. Že proti koncu meseca bo visok zračni tlak začel pritiskati s pacifiške in atlantske strani seveda ob pomoči “mirnega” sibirskega medveda na severni pol. Zato se bo polarni vrtinec razcepil na tri dele, na sibirski del(PV3), na kanadski del(PV1) in na evropski del(PV2). In ta nad Evropo bo vplival na vreme tudi pri nas.


Vir fotografije: meteociel.fr

Zelo globoka dolina bo naslednji teden nastala med severno in srednjo Evropo, kar bi pomenilo precejšen padec zračnega pritiska na tem območju. Ta dolina bo s seboj prinašala sneg in mraz, tako bi lahko bil večji del severne in srednje Evrope doživel pravo zimo.


Vir fotografije: weatherbell.com

Trenutni izračun po modelu ECMWF:


Vir fotografije: weatherbell.com

Še več, arktična dolina ima namen v začetku februarja prodreti proti zahodu Evrope, zato bi bil uvod v februar še naprej zimski.


Vir fotografije: weatherbell.com

 

Gregor Skok

Potresna ogroženost slovenskih pokrajin

Po številu in moči potresov spada ozemlje Slovenije med aktivnejša območja,  saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske litosferske splošče, na severozahodnem robu sredozemsko- himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden potresno najaktivnejših na Zemlji.

Potres v Bovcu leta 1998

Potres v Bovcu leta 1998

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velike magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč.  Po karti potresne nevarnosti, ki upošteva katalog potresov v Sloveniji in njeni okoli od leta 567 do danes ter potresno dejavne prelome in narive, poteka pas največje potresne nevarnosti čez osrednjo Slovenijo od severozahoda proti jugovzhodu. V tem pasu so najbolj ogroženi Bovško z Breginjskim kotom, širša okolica Ljubljane in območje Brežic.  Potresno najmanj ogrožena sta severovzhod države med Dravogradom, Mariborom, Prekmurjem ter slovenski del Istre na jugozahodu.

Potresi v preteklosti.

Na zahodu Slovenije so se tla v preteklosti najmočnejše tresla. Leta 1511 je potres z žariščem na območju Idrije in Cerkna dosegel 9-10 stopnjo po evropski 12 stopenjski lestvici (EMS) oziroma magnitudo 7. To je bil do sedaj največji potres z žariščem na slovenskih tleh. Še isti dan naj bi sledil silovit potres tudi v Furlaniji. Tedaj so bili močno poškodovani idrijski rudniki ter številni objekti v zahodni, osredni Sloveniji. Po zgodovinskih podatkih naj bi potresa terjala okoli 12.000 življenj.

Potresna lestvica

Potresna lestvica

V Ljubljani in njeni širši okolici so razmeroma pogostejši šibkejši potresi, redkost pa niso niti močnejši. Največji znani potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Dosegel je magnitudo 6.1, največji učinki pa so bili med 8. in 9. stopnjo. Ta potres je zahteval sedem življenj in hudo poškodoval številne objekte. Ljubljana je bila tako poškodovana, da so jo morali po potresu temeljito obnoviti.

Potres v Ljubljani leta 1895

Potres v Ljubljani leta 1895

Zadnje potrese, ki so se zgodili v Sloveniji pa si lahko vsaki dan pogledate na arso.si strani. Točno povezavo bom prilepil spodaj.

http://www.arso.gov.si/potresi/obvestila%20o%20potresih/aip/

Avtor: Kristijan Cizerl

Viri: Veliki atlas Slovenije, wikipedia, Arso.si

Na obali eden najtoplejših decembrov od začetka meritev

V Portorožu je bila povprečna letna temperatura v letu 2014 14,9 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991-2014. V Celju je bila letna povprečna temperatura 11,8 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. V Portorožu je padlo v letu 2014 1462mm padavin, kar je 53% nad dolgoletnim povprečjem. V Celju je padlo 1436mm padavin, kar je 30% nad dolgoletnim povprečjem 1991-2014. Na obali je sonce sijalo 2128 ur, kar je 89% dolgoletnega povprečja. V Celju pa je sonce v letu 2014 sijalo 1653 ur, kar je 86% dolgoletnega povprečja.  Preberi več

V nižinskem svetu leto 2014 najtoplejše doslej

Končalo se je leto 2014. V Ljubljani je bila letna povprečna temperatura 12,6 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991-2014. Letošnje leto je bilo tako v nižinskem svetu najtoplejše od začetka meritev. Na Kredarici je bila letna povprečna temperatura 0 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem, leta 2006 je bilo desetinko topleje. V Ljubljani je v letu 2014 padlo 1851mm padavin, kar je 34% nad dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je padlo 2449mm padavin, kar je 20% nad dolgoletnim povprečjem 1991-2014. V Ljubljani je sonce sijalo 1945 ur, kar je 87% dolgoletnega povprečja. V visokogorju pa je sonce sijalo v letu 2014, 1359 ur, kar je 78% dolgoletnega povprečja. 

Preberi več