Archive for: december 2014

Novoletni komet

Nočno nebo je v božičnem času začela krasiti zvezda repatica. Z lahkoto jo opazujemo z vsakim turističnim ali lovskim daljnogledom. Pravzaprav je vidna že s prostim očesom kot malo temnejša zvezdica, če le vemo, kam moramo usmeriti svoj pogled.

lovejoy_iso3200_1min_stack_1_gimp1_1200

Komet Lovejoy 26. decembra 2014, fotografiran iz Grmade nad Ribnico. Vidimo zeleno komo kometa, svetlo belo jedro in razvejan šibek rep. Foto: Matic Smrekar.

V prvih dneh novega leta bo nočno nebo razsvetljevala polna Luna. Pogled na komet z zanimivim imenom Lovejoy in označbo C/2014 Q2 bo zaradi tega malo slabši. Od 7. januarja 2015 naprej pa bo že dvignjen višje nad naše obzorje in malce svetlejši, zato pa lepa tarča za vse ljubitelje astronomije in narave.

Kje ga najdemo?

Zagotovo nam ne bo težko poiskati značilnega zimskega ozvezdja Orion, ki kraljuje na južni strani nočnega neba. Komet se trenutno nahaja pod njim, v januarju pa potuje vedno višje, proti ozvezdju bik. Za lažje iskanje prilagamo zvezdno karto, kjer je označena pot kometa.

Lovejoy2-1250px

Karta za pomoč pri iskanju božične repatice. Z rumeno je označena pot kometa v januarju 2015. Vir: skyandtelescope.com.

Kaj je komet?

Komet je v resnici ogromna kepa, sestavljena iz kamenja in različnih zmrznjenih snovi (voda, CO2, amonijak …). Običajno so veliki nekaj kilometrov, torej kot eno od večjih slovenskih mest. Okoli Sonca se gibljejo po sploščenih krožnicah – elipsah.

Ko se na svoji poti približajo Soncu, začne snov iz njihovega površja sublimirati (prehaja neposredno iz ledu v plin). Iz notranjosti kometa začnejo brizgati curki plinov in prahu, ki ostajajo za kometom. Opazujemo torej lahko trdno jedro kometa, oblak plinov okoli njega (pravimo mu “koma”) in ostanke prahu in plina, ki ostajajo za kometom, kar vidimo kot njegov rep.

Narava nas je za novo leto torej nagradila z lepo zvezdo repatico, obenem pa nas čaka nekaj jasnih noči – ne zamudite! Pa zvezdnatno srečno 2015!

 

Matic Smrekar, www.zlahkoto.si

Ledeno mrzli burjan se v petek poslavlja

Burjan je ledeno mrzli veter, ki piha iz severovzhoda. Prihaja iz Rusije izpod Urala. Slovenijo v zadnjih desetletjih zelo redko obišče. V letih 1929, 1956, 1985 pa je prišel za dalj časa tudi v  Evropo, v teh letih smo imeli zelo nizke temperature, precej pod dolgoletnim povprečjem v večjem delu Evrope.


Vir fotografije: isobare.it

Sinoptična situacija na 500hPa ploskvi je ponavadi taka da imamo na Britanskem otočju območje visokega zračnega pritiska, torej anticiklon, njegova os je nagnjena proti severovzhodu, idealno da pride arktični zrak iz Rusije proti Sredozemskemu morju s pomočjo dveh območij nizkega zračnega tlaka na evropskem delu Rusije.


Vir fotografije: isobare.it


Vir fotografije: weatherbell.com

Burjan bo vztrajal pri nas okoli 70 ur, v petek pa se bo poslovil. Ravno za silvestrovo se obeta najbolj mrzla noč ob predpostavki da ne bo močnejšega vetra in prevelike oblačnosti, temperature bodo v večini Slovenije po nižinah v povprečju okoli -10 °C.


Vir fotografije: weatherbell.com

V prvih dneh januarja se bo precej segrelo predvsem v sredogorju. Z umikom doline iznad jv Evrope se bo proti nam razširil azorski anticiklon, to bo pomenilo v 72 urah(na 1500m n.v.) skok temperature iz približno -12 °C na +5 °C. Tja do 10.januarja bodo čez severno Evropo potovale globoke doline s polarnim zrakom, ki pa nas bodo občasno tudi oplazile. Kakšnih večjih padavin zato ne bo, pričakovati je večinoma sončno vreme z občasno spremenljivostjo, v sredogorju se bo temperatura občasno spustila na negativne vrednosti, najvišje temperature po nižinah pa bodo v notranjosti okoli +5 °C.


Vir fotografije: isobare.it

Gregor Skok

Bo zima prinesla svoje darilo?

Končno bi lahko rekli da prihaja vsaj nekaj dni zimskega vremena. Že jutri proti večeru bo Slovenija prešla prva izmed hladnih front, za njo bo začel pritekati od severa mrzel polarni zrak. Preberi več

Kako nastane sneg?

Večina ljudi je v tem obdobju leta v pričakovanju prvega snega, ki bi pokrajino odel v belo barvo in se nato v nižinah ohranil vsaj do božiča in novega leta. Božič brez snega pač ni pravi božič, čeprav smo v zadnjih letih bili deležni veliko njegovih zelenih različic. Preberi več

Božič verjetno tudi letos po nižinah Slovenije zelen

Toplo vreme se bo nadaljevalo še naprej, v zadnjih dneh gledamo tipično NAO+ stanje, to pomeni da imamo nad področjem Islandije globoke ciklone, nad Azori pa anticiklon. In globoke doline potujejo mimo nas naprej na vzhod, v višinah tako prevladujejo zahodni do severozahodni vetrovi. In taki vetrovi prinašajo z Atlantika toploto nad večji del Evrope, le po vremenskih motnjah ko nas preide vremenska fronta se prehodno ohladi za dan ali dva. Razlika v zračnem pritisku med omenjenima območjema pa nam prikazuje vrednost NAO indeksa, vidimo nad Islandijo 957mb na 500hPa ploskvi, medtem ko nad Azorskim otočjem 1033mb, kar znaša +2,3!


Vir fotografije: isobare.it

Arktični zrak oz. bolj zimsko vreme pa dobimo le na vzhodnem grebenu Azorca, če se dvigne dovolj visoko proti severu in potem se arktični zrak spusti po njegovem vzhodnem robu globoko v Sredozemlje in se tam ponavadi naredi sekundarni ciklon, ki prinaša padavine tudi v snežni obliki nad nas.


Vir fotografije: weatherbell.com

In zaenkrat je videti da bo NAO indeks še naprej precej v pozitivi, kar nakazuje na to da bodo tja do Božiča ali morda tudi še naprej prevladovali globoki cikloni nad področjem Islandije, sledila bodo občasna poslabšanja kot je jutrišnje z več dežja, ob koncu pa se bo meja postopno spuščala, vendar do nižin ne bo segla. Podobno sliko lahko pričakujemo tudi za vikend, v četrtek in petek pričakujemo največ sonca v petek bo zapihal spet jugozahodni veter saj se nam bo iz Atlantika bližal nov globok ciklon, temperature bodo po prehodni ohladitvi v sredo in četrtek spet poskočile v višave. Tako lahko v petek in soboto spet pričakujemo temperature, ki smo jih imeli prejšnji konec tedna, ob toplem jugozahodniku bodo tudi jutra zelo topla, okoli +10, čez dan pa lahko marsikje na vzhodu temperatura preseže +15, kar prikazujejo temperaturne anomalije na spodnji sliki.


Vir fotografije: weatherbell.com

V noči na nedeljo pa se bo spet ohladilo, ponekod na jugu lahko pade po nižinah nekaj snežink, predvsem na Kočevskem, vendar bo to premalo za kakšno snežno odejo, saj bodo padavine hitro ušle naprej proti jugovzhodu.


Vir fotografije: weatherbell.com

Za dneve pred Božičem in na sam božični dan pa se bo k nam razširil azorski anticiklon. To bi pomenilo v poletju lepo in ne prevroče vreme. Sedaj ko je sonce najnižje nad obzorjem pa to pomeni temperaturno inverzijo. Višje zgoraj bo sončno in toplo vreme, po nižinah in kotlinah pa se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost in razmeroma hladno bo.


Vir fotografije: isobare.it

Na bel božič bomo morali čakati še naprej vsaj po nižinah osrednje Slovenije, nazadnje smo imeli belega leta 2003, ko smo imeli v Ljubljani 3cm snega, največ snega pa odkar potekajo meritve smo imeli leta 1994, ko smo namerili v prestolnici 29cm veliko snežno odejo.

Gregor Skok

 

Trendi različnih podnebnih spremenljivk v Sloveniji in druge zanimivosti

Torej na začetku vam bom povedal, kaj sploh je podnebje in kako lahko vpliva le-to na nek kraj.

Pojem podnebje obsega čisto vse vremenske pojave, ki se pojavijo na nekem območju. Podnebje pa seveda ni odvisno samo od enega dejavnika, naprimer atmosfere. Ampak na podnebje vpliva bistveno več dejavnikov. V Sloveniji najbolj vplivajo na podnebje naslednji dejavniki: oddaljenost od morja, nadmorska višina, razgibanost reliefa,vetrovnost nekega kraja in sevanje sonca). Seveda v manjši meri vpliva  tudi sama sestava in poraščenost tal.

Podnebni tipi v Sloveniji.

Kljub majhnosti Slovenije ima naša država kar nekaj različnih podnebnih tipov. Skrajni jugozahodni del Slovenije v bližini morja ima tipično submediteransko podnebje, ki je značilno za obalni del in tudi ponekod bolj proti notranjosti. Submediteransko podnebje poteka vse čez Goriško Brdo, Novo Gorico preko Kopra. Malo bolj proti vzhodu in severu pa je že prisotno zmerno celinsko podnebje. Pas od Jesenic-Bovca na severu do Kočevja na jugovzhodu in Ilirske Bistrice na jugozahodu ima zmerno celinsko podnebje zahodne, južne Slovenije. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, Pohorje pa imajo že gorsko podnebje, ki se deli na podnebje nižjega gorskega sveta in višjega. Območje kjer za katero je značilno zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije se začne nad Ljubljansko kotlino na zahodu in konča pri Mariboru proti severovzhodu. Vzhodno od Maribora, Celja in severovzhodno od Novega mesta pa imajo že podnebje vzhodne Slovenije.

Podnebni tipi v Sloveniji

Padavine v Sloveniji.

Naša država je zraven zahodnega dela Norveške, Velike Britanije, južnega dela Islandije, Balkana, Alpskih držav ena izmed najbolj namočenih.

Vir slike: Svarog.si

Vir slike: Svarog.si

Največ padavin čez leto na pade na privetrnih straneh pregrad zahodne Slovenije. Predvsem zaradi izrazitih orografskih padavin, ki so najbolj pogoste ob Genovskem ciklonu in JZ višinskih vetrovih. Letna količina na tem območju je v povprečju najvišja na območju Bohinja, Bovca, torej bolj zahodnega, jugozahodnega dela Julijskih Alp. Tukaj lahko dobijo letno tudi blizu 3000 mm padavin. Tudi višja hribovja vzhodno od Nove Gorice in okolice Snežnika dobijo med 2500-3000 m padavin. Na skrajnem jugozahodu Slovenije ob morju pade letno od 900 do 1200 mm padavin. Druga orografska pregrada, kjer se količina padavin poveča so še Karavanke in zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp. Na teh območjih pade že manj padavin, večinoma med 1500 in 2000 m. Tretjo območje, kjer se padavine povečajo se nahaja na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in na območju Pohorja. Tukaj znaša letna količina padavin med 1300 in 1600 mm padavin. V Ljubljanski kotlini se padavine zmanjšujejo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Vzhodni del Ljubljane ima letno količino med 1200-1300 mm, zahodni pa med 1300-1400 mm. Območje kjer pade letno 1200-1300 mm padavin se začne nekaj km zahodno od Maribora, kjer se začne Dravska dolina in poteka preko mesta Ruše, Velenja na jugozahodni strani Pohorja vse Laškega do Črmomlja na jugovzhodu. Vzhodno od teh krajev znaša povprečna letna količina 1100-1200 mm na delu Celjske kotline, Novega mesta, Haloz. Še bolj vzhodno pa pade 1000-1100 mm padavin, na severnem delu Dravskega polja vse do Brežic. Na vzhodnem delu Štajerske pa pade še samo med 900 in 1000 mm padavin, v Pomurju še manj večinoma med 700-900 mm. Najbolj suhi kraji so ravno od Madžarski meji, na širšem območju Lendave.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Padavinski ekstremi v obdobju med leti 1961 in 2000.

V Sloveniji so zaradi vpliva treh različnih podnebij (Submediteranskega, Gorskega, Celinskega) vsako leto dokaj pogosti različni padavinski ekstremi. Tukaj bom predvsem poudaril, da je naprimer za Pomurje lahko že manj kot 50 mm ekstrem, medtem ko še za kraje, ki ležijo na privetrnih straneh zahodne Slovenije še pri 100-150 mm ni nekih vidnih posledic, zaradi prevelike količine padavin. Torej lahko omenimo, da so ti kraji navajeni na takšno veliko količino padavin, voda pa seveda lahko odteče, saj so ta območja precej hribovita, medtem ko na ravninskem delu voda ostane in ne more odtečti. Spodnja slika prikazuje 12-urno višino padavin, ki je padla s povratno dobo 50 let. Lepo vidimo, da je najvišji višek padavin na območju Bovca in okolice, tam je v le 12 urah, padlo enkrat v preteklosti preko 330 mm padavin. Odstopajo še tudi območja okoli Snežnika, Nove Gorice, severnega dela Kamniško Savinskih Alp. Malce manj odstopajo tudi kraji na zahodnem delu Ljubljanske kotline, območje okoli Kočevja in severna stran Pohorja( na širšem območju Ruškega Pohorja in okoliške doline). Na teh območjih je padlo enkrat v preteklosti, v samo 12 urah med 120 in 150 mm padavin. Drugod je bila največja 12-urna količina padavin manjša.

max-12-hour-precipitation_50-years_61-00

Vir slike: Arso.si

No tale pa prestavlja najvišjo 48-urno višino padavin s povratno dobo celih 100 let in v istem obdobju. Padavinski viški so prisotni na podobnih mestih, kot pri maksimalni 12-urni količini.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Snežni ekstremi.

Slovenija je znana kot država v kateri je kar pogosto prisotna snežna odeja v zimskem obdobju, torej v decembru, januarju, februarju. Največ snega pade ob tipičnih Genovskih ciklonih, ki se pomika proti vzhodu(Madžarski). Večinoma takrat pade med 15-30 cm snega v nižinskem delu Slovenije, Največ snega ob podobnih situacijah pade v višjih legah zahodne Slovenije. Pri Balkanskem ciklonu, ki gre dovolj severno pa dobijo največ snega predvsem kraji na območju južne (Snežnik), jugovzhodne in severovzhodne Slovenije(Pohorje, Haloze). Tukaj bi izpostavil predvsem fenomen Ljubljanske kotline, ob SV vetrovih, ko se padavine posušijo do tal, povsod okoli pa lepo sneži. Lep primer tega je bil 24.1.2014. Spodaj je lep primer Balkanskega ciklona, ki se premika proti jugovzhodu. V tem primeru je na območju južne, osrednje, vzhodne, severne Slovenije zapadlo kar nekaj snega.

archives-2012-12-8-12-0 (1)

Vir slike: Meteociel.fr

Pa še primer kako izgleda klasični Genovski ciklon, torej fronta se razbije nad Alpami, primarni ciklon nadaljuje pot proti vzhodu, sekundarni pa nastane v severnem Sredozemlju. Ponavadi takšna situacija prinese sneg vse do nižin. Seveda je odvisno do kako močnega prodora hladnega zraka preko Alp pride.

Vir slike: Meteociel.fr

Vir slike: Meteociel.fr

 Najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let. 

V tem primeru je bilo vzeto obdobje med leti 1951-2005, največ snega v Sloveniji ponavadi letno zapade v Julijskih Alpah, nato sledijo Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Snežnik. V nižinskem svetu pade v povprečju najmanj snega seveda v bližini morja. Največ pa na območju zahodnega dela Ljubljanske kotline, Zgornje-Savinjske doline, zahodnega dela Koroške in severnega dela Pohorja (Dravske doline). Tukaj lahko tudi vidimo, da bila največja višina snežne odeje med 100-150 cm. Drugod po nižinskem delu pade snega večinoma manj.

max-snow-depth_50-years_51-05

Vir slike: Arso.si

Dnevi s snežno odejo. Snežna odeja praviloma vztraja najdlje na območjih, ki so manj izpostavljeni soncu, torej predvsem na osojnih delih. V hribih ima seveda tudi nadmorska višina zelo velik vpliv na to kako dolgo drži snežna odeja. Največ dnevov s snežno odejo imajo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Kot zanimivost bi povedal, da sem opazil kar precejšnje razlike, naprimer med severno stranjo Pohorja in južno stranjo, ki dobi manj snega v povprečju.

mean-seasonal-snow-cover-duration_61-90

Vir slike: Arso.si

Upam da vam bo všeč.

Avtor: Kristijan cizerl (Ciklon.si)