Archive for: november 2014

Z maroškim ciklonom prihajajo padavine, morda tudi sneg do nižin

V naslednjih dneh prihaja verjetno še zadnja subtropska advekcija zelo toplega in vlažnega zraka, z začetkom meteorološke zime, ki se začne 1.decembra pa nas lahko obišče tudi sneg in to vse do nižin, razen na Primorskem. Preberi več

Ekstremne plime in oseke na Obali

Kdaj morje poplavlja nižje predele obale oziroma so za to ustvarjeni najboljši pogoji? Gre za celoten splet okoliščin, v katere seveda ni vpetena samo Slovenija, ampak cela Evropa. Vsekakor potrebujemo ciklonsko območje, močne južne vetrove in tudi astronomsko plimo – torej pomoč Lune (polna luna). Preberi več

Slovenija, najbolj mokro leto po letu 1965

Do zdaj zbrani skupni podatki in ocene agencije za okolje (ARSO)kažejo, da je letošnje leto v Sloveniji najbolj mokro po letu 1965 – v Sloveniji smo količine padavin merili že pred tem letom, vendar je od leta 1961 merilnih postaj več in so tako vrednosti od takrat bolj reprezentativne.

Trenutno v Sloveniji količine padavin meri več kot 200 merilnih postaj in – kot kaže – letos morda ne bo nobenega kraja, kjer bi namerili skupno manj kot 1000 milimetrov padavin (oz. toliko litrov na kvadratni meter). “To je izjemno redko. V Prekmurju običajno pade okoli 800 milimetrov padavin v celem letu,” je pojasnil meteorolog na oddelku za klimatologijo na Arsu Gregor Vertačnik.

V Ljubljani je letos do zdaj padlo 1.750 milimetrov padavin, to pa je samo 50 milimetrov manj kot leta 2010 in 100 milimetrov manj kot leta 1965. Običajno v Ljubljani pade letno 1.400 milimetrov padavin.

V Portorožu je padlo  1394,6 milimetrov padavin, kar bo nova rekordna vrednost. V Murski Soboti so namerili okoli 1020 milimetrov padavin, rekord iz leta 1965, ki znaša 1067 milimetrov, bo verjetno presežen, če bosta preostanek novembra in december običajno mokra, pravi Vertačnik. V Biljah pri Novi Gorici so namerili več kot 2100 milimetrov padavin, rekord iz leta 1965 je 200 milimetrov več, november in december pa tam veljata za precej deževna meseca.

Največ količin padavin v Sloveniji običajno pade v Zgornjem Posočju, kjer so letos marsikje že namerili več kot 3000 milimetrov padavin. V Bovcu na primer že dobrih 3700 milimetrov padavin, dolgoletno povprečje pa je 2700 milimetrov. Verjetno bo do koncu leta v Bovcu skupno več kot 4000 milimetrov, predvideva vremenoslovec.

vir: RTV Slovenija, ciklon.si, Foto: shutterstock.com

Napoved oz. pričakovanja za prihajajočo zimo 2014/15

 

Prihajajoča zima 2014/15 bo v Sloveniji sprva dokaj mila. Več pravega zimskega vremena se vsaj občasno pričakuje v mesecu januarju in tudi v februarju.

Po zadnjih meteoroloških izračunih ameriškega modela CFSv2, ki je eden izmed orodij dolgoročnih napovedi ameriške agencije za okoljske napovedi NCEP, vse kaže, da bo zima 2014/15 na območju Slovenije v povprečju nekoliko toplejša od dolgoletnga povprečja,  količina padavin pa bo okoli dolgoletnega povprečja.

Razporeditve zračnih mas nad Evropo in okolico bodo na podlagi izračunanih anomalij zračnega tlaka v začetku zimskega obdobja oz. v mesecu decembru večinoma razporejena tako, da bomo v Sloveniji imeli pretežen vpliv subtrobskega anticiklona, ki bo v tem obdobju prevladoval nad Sredozemljem in se občasno krepil in ob tem segal tudi nad Alpe in nad večji del Balkana. Nad severnim Atlantikom bo najverjetneje večino časa prevladovalo poglobljeno ciklonsko jedro, katerega fronte s povečanim vplivom bodo potovale čez severno Evropo.


Nad Slovenijo bodo tako prevladovali zahodni vetrovi z razmeroma toplim in občasno bolj vlažnim zrakom. Vpliv vremenskih front severno od nas bo le občasen in razmeroma blag, tako da bo bolj poredko deževalo, v večji meri pa bo prevladovalo delno jasno vreme z občasnimi pooblačitvami in z jutranjo meglo po nižinah. Največ padavin po Sloveniji se pričakuje na zahodu države. Meja sneženja bo ob razmeroma toplem vremenu večinoma v sredogorju. Možnost snega po nižinah Slovenije v letošnjem decembru je oz. bo zelo majhna.

V mesecu januarju se pričakuje na splošno postopoma bolj dinamično vreme nad Evropo in s tem tudi v Sloveniji. Izračunane anomalije kažejo na to, da naj bi ciklonsko jedro nad severnim Atlantikom postopoma slabelo oz. imelo tam blažji vpliv ali drugače rečeno bi se nad severnim Atlantikom občasno povečal vpliv subtropskega azorskega anticiklona v kombinaciji s anticiklonskimi blokadami na severnem polu. To bi pomenilo občasne razpade polarnega vrtinca in prekinitev zonalnega toka nad Atlantikom, posledično pa omogočalo globlje prodore mrzlih ciklonskih zračnih mas bolj vzhodno t.j. nad osrednjo Evropo proti Sredozemlju in tudi nad Balkan.

Ob omenjeni situaciji nad Evropo in okolico se v Sloveniji januarja (bolj v drugi polovici meseca) pričakuje večje število prehodov vremenskih motenj oz. večji vpliv ciklonskih jeder, ki se lahko formirajo tudi na območju Sredozemlja. Ob občasni morebitni primerni postavitvi teh ciklonskih jeder se ob padavinah lahko dovolj ohladi, da sneži tudi po nižinah Slovenije. Precej možne so tudi situacije, da bi ob morebitni primerni postavitvi zračnih mas bili deležni tudi večdnevnega oz. obilnejšega sneženja.

 

V mesecu februarju bo glede na izračune anomalij zračnega tlaka nad severno poloblo vremenska slika večinoma precej podobna kot v mesecu januarju. Torej še vedno se pričakuje v Sloveniji razmeroma dinamično vreme s prehodi front in vplivi ciklonskih jeder a predvidoma manj kot v januarju. Pričakujejo se občasna sneženja vse do nižin.

 

 

Predvidoma kaže, da bi lahko tudi mesec marec bil bolj zimski kot ne.

Pričakovanja oz. napovedi o prihajajoči zimi so izdana na podlagi omenjenih izračunov v začetku prispevka in na podlagi mojega razumevanja le teh ter mojih osebnih izkušenj z njimi. Za zadnji dve pretekli zimi je moja dolgoročna napoved prav tako temeljila na osnovi tega in obe napovedi sta se izkazali za dokaj dobri v primerjavi z drugimi napovedmi in dejanskim stanjem pozimi.

Vir slik: http://www.cpc.ncep.noaa.gov

Robert Sitar

Od sredine prihodnjega tedna suho in hladnejše vreme

Dež se od zahoda spet krepi, na severu Italije pa so spet poplave, tako vreme bo trajalo do srede, nato pa se bo končno proti nam razširil greben z visokim zračnim pritiskom, kar pomeni suho in hladnejše vreme, okoli 24.novembra pa nas bi lahko od severovzhoda preplavil še hladnejši zrak.  Preberi več

Na vzhodu občutno pretoplo

V Celju je bila povprečna oktobrska temperatura 12,9 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991-2014. V tem klimatološkem obdobju je bil najtoplejši oktober leta 2001 s povprečno temperaturo +13,3 °C. Najhladnejši pa v letih 1994, 2003 in 2010 s povprečno temperaturo +8,3 °C.  Preberi več