Archive for: marec 2014

El nino do konca leta 2014?

V Tihem oceanu se je v zadnjem mesecu morje že toliko segrelo, da lahko s 75% trdimo da nas čaka do konca leta pojav, ki se imenuje El Nino, ki seveda vpliva na podnebje po skoraj polovici zemeljske oble. Kaj nas čaka pa preberite spodaj!

Kaj pravzaprav pomeni ta izraz? Izraz je španskega izvora, kar pomeni deček. Z njim označujejo precejšnjo otoplitev morske vode Pacifika ob obalah Ekvadorja in Peruja, ki se tam dogaja že stoletja. Že leta 1923 je g. Walker ki je služboval v indijski meteorološki službi poskušal ugotoviti, s čim bi se moglo napovedovati začetek južnoazijskega padavinskega obdobja, ki mu rečejo monsun. Odkril je, da so značilne razlike v pritisku med Indijskim in Tihim Oceanom. Če je pritisk visok nad Tihim Oceanom, je nizek nad Indijskim Oceanom.

null

Ponavadi je nad jugovzhodnim Pacifikom pritisk visok, medtem ko je na njegovem zahodnem delu v ekvatorialnem pasu pritisk nizek. Pritiskov gradient med tema dvema centroma povzroči, da čez tropski Pacifik pihajo vzhodni vetrovi, ki se imenujejo pasati. Če je stanje tako govorimo da je indeks južne oscilacije visok. Če se razporeditev v tlaku obrne pa začnejo ti vzhodni pasati slabeti in s tem je indeks vedno nižji. In Walker je ugotovil da imamo ob nizkem indeksu padavine razporejene nenavadno, v Avstraliji, Indoneziji in Indiji je suša, manj padavin pa imamo tudi na vzhodu Afrike. Za zahod Kanade to ponavadi pomeni tople zime. (seveda če ne upoštevamo QBO in sončne aktivnosti v korelaciji z ENSO). V tropskem delu Pacifika pa imamo močne padavine, ki lahko trajajo cele tedne.

In po letu 2010 se očitno vrača El Nino. To vidimo po izjemno močnem Kelvinovem valu, ki potuje preko Pacifika. Tale val se pojavi na termoklini, ki nastane zaradi različnih temperatur vode na različnih globinah. Plast termokline je ponavadi debela okoli 100m in se nahaja na površju oceana. Ločuje zgornje plasti morja, ki se zaradi atmosferskih in sončnih vplivov lahko močno segrejejo, od globoke oceanske vode, ki je bistveno hladnejša. Da ta val pride do obal Amerike traja kar nekaj mesecev. Ker se čez Pacifik proti vzhodu pomika velika gmota tople vode, se nad njo zrak občutno navlaži in ogreje. Zaradi vzgona se začne dvigati, pojavijo se oblaki in padavine. Tako lahko dežuje tudi v krajih, ki so ponavadi zelo sušni. Močne padavine se tako pojavijo v obalnih krajih Južne Amerike in na otokih v vzhodnem Pacifiku. Na zahodni strani Tihega Ocena pa se zaradi tega pojavi nenavadna suša, to velja za Indonezijo, Avstralijo, kjer se zrak spušča in duši konvekcijo.

VIR: NOAA

El Nino je pojav ki se začenja počasi in traja mesece. Meteorološki sateliti so že v začetku februarja opazili možnost tega pojava, trenutno je v fazi, ko bi lahko jeseni postal zelo močan, močnejši tudi od leta 1997/98 ko je res dosegel visoko vrednost.(morje je trenutno pretoplo med 4-6 °C ) To pomeni da si lahko obetamo daleč najvišjo globalno temperaturo zraka v merilni dobi.

VIR: NOAA

Tudi nam v splošnem prinaša El Nino sušo in visoke temperature tudi v zimskem obdobju. Vendar ni vedno tako, to se ponavadi zgodi če pihajo nad Ekvatorjem stratosferski zahodni vetrovi, lep primer je zima 2006/07. Pri vzhodnih v korelaciji z nizko solarno aktivnostjo pa je efekt ravno nasproten(zima 2009/10).

Gregor Skok

Vulkan, ki ograža tudi Slovenijo.

Italijanski geolog Francesco Russo opozorja, da vulkan Vezuv  predstavlja nevarnost za več sto tisoč ljudi. Obstaja skoraj 30 odstotkov možnosti, da bo ognjenik v naslednjih sto letih ponovno izbruhnil, za varnost ljudi pa po njegovem ni ustrezno poskrbljeno. Preberi več

Planet X obstaja?

V oddaljenem predelu našega Osončja, imenovanem Oortov oblak, sta raziskovalca Scott Sheppard (Carnegie Institution for Science) in Chadwick Trujillo (Gemini Observatory) odkrila nov pritlikavi planet z oznako 2012 VP113. Njuno odkritje namiguje, da v tem področju obstaja planet večji od Marsa ali celo večji od Zemlje!

PIA05566

Risba prikazuje oddaljen mali planet, kot sta Sedna in 2012 VP113. Na tej oddaljenosti je naše Sonce videti precej bolj skromno. Vir: NASA/JPL-Caltech

 

Novo odkriti 2012 VP113 je po premeru podoben večjim asteroidom (450 km) in je s tem 25x manjši od naše Zemlje. Njegova orbita je eliptična, kar pomeni, da je enem delu bližje Soncu, na drugi strani orbite pa je od njega bolj oddaljen. Ko je najbližje, je od naše zvezde oddaljen 80 astronomskih enot (AE). Ena astronomska enota je razdalja med Zemljo in Soncem, torej je novinec vsaj 80-krat dlje od Sonca kot Zemlja!

discovery_images

Na fotografijah odkriteljev vidimo, kako se mali planet počasi premika med navidez povsem statičnimi zvezdami. Fotografije so posnete 5. novembra 2012, med posameznimi posnetki sta pretekli dve uri. Foto: Scott S. Sheppard, Carnegie Institution for Science.

 

V predelu orbite, kjer je 2012 VP113 od Sonca najbolj oddaljen, je 472 AE daleč. Za eno uspešno pot okoli Sonca potrebuje 4600 let! Ta trenutek se nahaja v bližnjem delu orbite. V nasprotnem primeru odkritje sploh ne bi bilo mogoče, saj bi bil pretemen tudi za največje teleskope.

 

Oddaljeni neraziskani deli Osončja kaj skrivajo?

V notranjem delu našega Osončja imamo kamnite planete – Merkur, Venera, Zemlja, Mars in asteroide (do 4 AE oddaljenosti od Sonca). Naprej od tega imamo plinaste velikane (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun). Od 30 do 50 AE stran od Sonca pa imamo pas, v katerem živijo ledeni, kamniti, mali planeti in drobir. Imenujemo ga Kuiperjev pas. Tam prebiva vsem dobro znani pritlikavi planet Pluton.

BBC.Horizon.2013.Comet.of.the.Century.720p.HDTV.x264.AAC.MVGroup.org[12-03-16]

Oortov oblak okoli našega Sonca. Vodoravno, levo in desno od Sonca vidimo zgoščen pas – Kuiperjev pas. Vir: blogspot.com.

Področje, kjer perbiva novo odkriti 2012 VP113, leži še dlje. Imenujemo ga Oortov oblak. Objekti v njem so tako oddaljeni, da jih težko zaznamo tudi z največjimi teleskopi. Novi pritlikavi planet je kar dva milijonkrat temnejši od najbolj temne zvezde, ki jo še lahko vidimo s prostim očesom!

 

Večji od Zemlje

Oortov oblak razdelimo na notranji in zunanji del. Slednji je na samem robu našega Osončja in na objekte v njem precej vplivajo sosednje zvezde. Njihove orbite so tako precej spremenljive. Notranji Oortov oblak pa je bolj stabilen. V tem predelu prebiva tudi Sedna, ki je od odkritja leta 2003 do zdaj štela za najbolj oddaljen objekt v našem Osončju. Podobnih objektov, večjih od 1000 km, je v notranjem Oortovem oblaku predvidoma na tisoče. To pomeni, da jih je več kot v asteroidnem pasu in Kuiperjevem oblaku. Modeli predvidevajo, da tam leži množica objektov večjih od Marsa, nekaj pa je verjtno celo večjih od Zemlje.

 

Planet X obstaja?

Vseh 8 planetov našega Osončja kroži blizu iste ravnine. Novo odkriti in Sedna pa imata orbiti precej nagnjeni (česar se na spodnji fotografiji ne vidi!). V takšne orbite bi lahko objekte v notranjem Oortovem oblaku prisilila zvezda, ki bi v preteklosti potovala blizu našega Osončja. Vendar točki, kjer se Sedna in 2012 VP113 najbolj približata Soncu, ležita v isti ravnini kot preostali planeti. Podobno obnašanje opazimo tudi pri ostalih 12 do sedaj odkritih prebivalcih tega oddaljenega dela našega Osončja. To dejstvo nakazuje, da so lastnosti njihovih orbit lahko posledica prisotnosti večjega planeta, nekakšne še ne odkrite superzemlje v tem območju.

Pericolor4zoomedout

Orbiti Sedne (oranžna) in novo odkritega 2012 VP113 (rdeča). Orbiti sta zelo razpotegnjeni – eliptični. Sedna pride najbližje Soncu na 76 AE, medtem ko novinec pride zgolj na 80 AE. Rozasti krogi so notranji, zeleni pa zunanji planeti. Vir: Scott S. Sheppard, Carnegie Institution for Science.

Do 10-krat večji planet od Zemlje bi lahko nastal skupaj z ostalimi osmimi znanimi planeti. V času nastajanja in razvoja Osončja so se planeti selili. Nekateri bolj v notranjost drugi v zunanje dele Osončja. Tako bi se lahko neznani planet pomaknil na več kot 200 AE od Sonca. Kasneje bi ga morda lahko celo odneslo iz Osončja. Ena od možnosti je tudi, da bi k nam prišel iz drugega osončja in začel krožiti okoli našega Sonca.

jupiter-like-planet

Povsem možno je, da na odkritje v temačnih, hladnih in oddaljenih delih Osončja čaka planet, ki je do 10x večji od Zemlje. Vir: NASA/JPL-Caltech

Nazadnje raziskovalci in odkritelja poudarjajo, da je to le ena od možnosti. Nikjer zazdaj še nimamo jasnega dokaza, da bi takšen planet resnično obstajal. Imamo kvečjemu zelo posredne namige. Iskanje se nadaljuje …

 

Matic Smrekar

Vir: C. Trujillo and S. Sheppard, “A Sedna-like body with a perihelion of 80 astronomical units” Nature, March 27, 2014.

Grendladija se tali od spodaj!

Nova raziskava, ki jo je opravila mednarodna raziskovalna skupna IceGeoHeatj, je pokazala, da se ledana odeja Grenladije tali od spodaj. Preberi več

Valovito jezero izven Zemlje

Sonda Cassini je ujela prvo valovanje oceanov tekočine izven Zemlje. Cassini kroži okoli Saturna in z različnimi raziskovalnimi napravami (kamere, spektrometri, radar) proučuje planet, njegove obroče in lune. Zelo zanimiva in pestra je zagotovo Saturnova največja luna Titan. Na njegovem severnem polu je sonda že pred časom posnela morja in jezera napolnjena z različnimi ogljikovodiki (metan, etan).

cassini-titan-waves-photo

Fotografija odseva svetlobe enega od mnogih Titanovih jezer. Takšen odsev nastane zaradi valovite površine. Fotografija je narejena s Cassinijevim instrumentom VIMS med preletom T85, 24. julija 2012.
Vir: NASA/JPL-CALTECH/SSI/JASON W. BARNES ET AL.

Valovi so najverjetneje nastali na površini enega od jezer v okolici severnega pola Titana. Meritve so raziskovalci primerjali z računalniškimi simulacijami in ugotovili, da gre za 2 cm visoke valove, ki nastajajo zaradi vetra. Veter v Titanovi gosti atmosferi, ki naj bi povzročal valovanje, mora v tem primeru pihati s hitrostjo počasnega pešca (2,7 km/h).

titan-lakes-full-131023

Fotografija prikazuje površje severnega pola Saturnove lune Titan. Barve mozaika niso prave, saj so nastale iz fotografij v infrardeči svetlobi.
Vir: NASA/JPL-Caltech/University of Arizona/University of Idaho

Raziskovalci ne morejo izključiti možnosti, da gre za vzvalovano površje iz mulja, prekrito s tanko plastjo tekočine. Ob jezerih je namreč opaziti zelo raznoliko površje. Predvidevajo celo, da se obseg jezer spreminja. Glede na to, da meritve delamo na več kot milijardo kilometrov oddaljenem planetu, te negotovosti niti ne gre zameriti.

Matic Smrekar

Vir: www.space.com

Naj se nevihtna sezona začne!

V nedeljo popoldan oziroma zvečer nas je prešla hladna fronta, ki je ponekod prinesla nalive, sodro oz manjšo točo. Podobno je bilo pri sosedih na Hrvaškem in še posebej pri naši zahopdnih sosedih Italjanih, kjer so poleg toče videli tudi zračne trombe.

video: http://www.youreporternews.it/2014/tromba-daria-a-treviso-mentre-il-tornado-si-forma/