Archive for: november 2013

Ko led postane umetnost

V kombinaciji mraza in vode lahko narava ustvari neverjetne lepote. Takšen primer so npr. ledene skulpture ob jezerih in morjih. Močni vetrovi pri nizkih temperaturah raznašajo vodne kapljice po obrobju jezer ali morja, te pa ob nizkih temperaturah na vseh predmetih, objektih zaledenijo. Ponekod nastanejo senzacionalne lepote, ki si jih marsikdo ne more niti predstavljat. 

Preberi več

Voda v izginulo jezero se vrača

Pred par dnevi je v bosanski vasici skrivnostno izginilo jezero. Nastal je 60m širok krater, ki sedaj ogroža hiše. Ampak voda se sedaj vrača!

APTOPIX Bosnia-Pond Vanishes

Vir fotografije: Večer

V majhni bosanski vasici Sanica se spet vso dogajanje vrti okrog ribnika, ki je pred dvema tednoma skrivnostno izginilo. Danes je na območju, kjer je prej bilo jezero, velik krater. Voda je izginila skozi noč, izginjanja vode pa ni videl nihče. Sedaj se voda spet vrača, prebivalcem in raziskovalcem pa se je posledično ponudilo spet novo vprašanje: Od kod prihaja voda? Prebivalci vasice so vedno bolj zaskrbljeni in hodijo vsako uro na ogled kraterja, saj ta ogroža njihove hiše.

Gospod Cemal Hasan je za medije povedal: “Sedel sem tukaj, le dan pred tem, ko se je zgodilo. Naenkrat je nastala panika. Ribe so skakale iz vode, velika češnja pa je izginila v njej, kot da bi jo nekdo s kavljem potegnil v globino.”

Dogajanje je dobesedno šokiralo prebivalce, ki so nekdaj 20 metrov širok in osem metrov globok ribnik poimenovali kar “krater”, KI pa zdaj meri že kar 60 metrov v premeru. Brezno se namreč širi in poglablja, s tem pa ogroža hiše, ki so v bližini. Pojav, ob katerem izgine voda iz ribnika, jezera, ni prvi in za znanstvenike ni nič posebnega. Res je, da pojav ni pogost, se pa velikokrat zgodi predvsem na območjih, ki so apnenčasta ali pa so pod površjem podzemne jame. Pojav v Bosni bi lahko povzročilo sušenje podzemnih vodnih tokov ali spremembe v izsuševanju tal zaradi namakanja.

Vendar pa vraževerni domačini z znanstvenimi razlagami niso zadovoljni. “Lahko je velikanska jama, ki je odprla svoja vrata. Ali pa vulkan,” je dejal eden od prebivalcev, ki živi v bližini. Boji se, da se brezno ne bo razširilo do njegove hiše. (vecer.com)

Drugi imajo bolj ustvarjalne teorije. Priljubljeno je domnevanje, da so ribe sprožile eksplozijo ene od več bomb iz druge svetovne vojne, ki naj bi jih neka starka po vojni vrgla v ribnik. Sama naj bi umrla, ko ji je ena izmed bomb eksplodirala v roki, je dejal Hasan, ko je stal na robu “preprada”. Nekateri domačini so prepričani, da je pokojni lastnik, ki je umrl pred dobim mesecem dni, ribnik vzel s seboj v onostranstvo, drugi pa celo menijo, da se bliža konec sveta. (vecer.com)

61349460

Vir fotografije: 24ur.com

Aleš R.

Za konec tedna predjed, za Miklavža glavna jed?

Vse kaže na to, da bi lahko okoli 6.decembra imeli prvo letošnje večje sneženje do nižin.

Preberi več

Dolgoročni pogled v zimo 2013/2014

Večjih količin snega se to zimo po Sloveniji predvidoma ne pričakuje

Dolgoročni prognostični izgledi za zimo 2013/2014 kažejo, da lahko pričakujemo na območju Slovenije v zimskem času (december, januar, februar) količino padavin okoli dolgoletnega povprečja oz. nekoliko pod tem povprečjem. Kar se tiče temperatur se pričakuje povprečno hladna zima.

Izračuni meteoroloških modelov CFS (NCEP) ameriške agencije za spremljanje oceanov in atmosfere (NOAA) kažejo, da bosta nad Evropo v času zime 2013/2014 imeli pretežen vpliv dve zračni masi. Prva, ki bo večinoma imela vpliv na vreme nad zahodno Evropo in dobršen del Sredozemlja (predvsem zahodni, južni in osrednji del) bo razmeroma topla in suha atlantska zračna masa azorskega anticiklona. Nad severno in deloma nad vzhodno Evropo pa bo v zimskem času imela vpliv hladna/mrzla in razmeroma vlažna zračna masa polarnega ciklonskega območja.

Glede na izračune anomalij zračnega tlaka nad zahodno Evropo lahko pričakujemo, da bo NAO indeks večinoma oz. v povprečju v zimskem času v rahli pozitivi, kar bi pomenilo razmeroma dokaj milo zimo za večji del Sredozemlja in za zahodno ter deloma tudi za osrednjo Evropo.

Rezultate izračunov anomalij zračnega tlaka nad Evropo si lahko razlagamo, da se bodo prodori hladnega polarnega zraka s ciklonskimi območji večinoma pojavljali nad vzhodno polovico Evrope, medtem ko bodo nad ostalim delom Evrope takšni prodori razmeroma redki oz. neizraziti. Nekoliko večja verjetnost za takšne prodore, se pravi prodore bolj zahodno nad Evropo pa obstaja oz. se jih pričakuje v drugi polovici meseca januarja in v mesecu februarju.

Ob takšni oz. zgoraj opisani razporeditvi in dinamiki zračnih mas nad Evropo lahko pozimi pričakujemo predvsem prodore hladnih front preko Slovenije od severozahoda čez Alpe. To bi pomenilo, da bi se malo večje količine padavin pojavile le nad jugovzhodnim in vzhodnim delom Slovenije in obenem naprej južneje – nad Balkanom. Drugod po Sloveniji pa bi ob in po prehodu fronte bili deležni predvsem severnega vetra. Več snega in padavin se tako pozimi pričakuje tudi v alpskih deželah severno od glavnega grebena Alp – predvsem Nemčija, Avstrija, Švica.

Na splošno se na podlagi teh izgledov v zimi 2013/2014 pričakuje po Sloveniji predvsem po nižinah razmeroma majhne količine snega. Sicer pa obstaja možnost vendar razmeroma majhna, da bi bili ob kakšnem prodoru polarnega zraka nekoliko bolj zahodno čez Alpe (in posledično primernem poglabljanju sekundarnega cikona nad severnim Sredozemljem) lahko deležni tudi kakšne večje količine snežnih padavin. Kot je bilo že omenjeno je več možnosti za slednji scenarij v drugi polovici zimskega obdobja.

V zimskem času pričakujemo lahko tudi več daljših obdobij ustaljenega, suhega in razmeroma sončnega vremena, ki bodo po nižinah vsaj zjutraj bolj ali manj meglena. Kakšnih ekstremnih temperatur tako visokih kot nizkih se ne pričakuje.

 

Podrobnejše sprotno obveščanje o srednjeročnem razvoju vremena skozi zimo bo sledilo na naših straneh.

 

Avtor: Robert Sitar

 

Karte izračunov na podlagi katerih so spisani oz. interpretirani izgledi za prihajajočo zimo:

 

Vir: http://www.cpc.ncep.noaa.gov

Do Miklavža večjega sneženja po nižinah ni pričakovati

Ciklonsko območje nad severnim delom Sredozemlja se počasi polni, v začetku naslednjega tedna pa se bo pomaknilo na vzhodno Evropo.

Preberi več

POZOR: Nevarnost poplav večjega obsega!

Vremenska napoved

Padavine bodo so prehodno oslabele in ponekod tudi ponehale, v naslednjih urah pa se bodo od juga spet okrepile in razširile nad vso državo! Jutri bo oblačno in deževno, najmočneje bo deževalo na območju Štajerske in celotne vzhodne polovice Slovenije. Meja sneženja se bo prehodno dvignila na okrog 700-1100m, zvečer pa se bo spet pričela spuščati. Deževje se bo nadaljevalo tudi v noči na nedeljo! 

V nedeljo bo sprva oblačno in deževno, čez dan pa bodo padavine, razen na Štajerskem, slabele. Meja sneženja se bo spustila do okrog 400-500m nadmorske višine. Padavine bodo do večera povsod ponehale. 

Preberi več