Archive for: avgust 2013

Novo: Kratkoročna avtomatizirana napoved-ARSO

Agencija RS za okolje predstavlja novost in sicer zelo kratkoročno avtomatizirano vremensko napoved za področje Slovenije, ki je plod sodelovanja slovenske državne meteorološke službe v mednarodnem projektu INCA-CE.Na voljo je prikaz trenutnega stanja nekaterih vremenskih elementov širom Slovenije (temperatura, veter, oblačnost, padavine) ter zelo-kratkoročna napoved njihovih vrednosti (za največ nekaj ur vnaprej).

OPOMBA: Zaradi možnih napak v meritvah ali omejenega dosega meritev je lahko prikazano stanje drugačno od realnega (predvsem pri padavinah).

http://ciklon.si/stran/?page_id=14096

Poletje 2013 bo tretje najbolj vroče

Letošnje poletje se po vročini, suši in trajanju sončnega obsevanja uvršča med prve tri v več kot 100 letih (skupaj s poletji 2003 in 2012).

Letošnje meteorološko poletje (trimesečje junij, julij, avgust) so zaznamovali trije vročinski valovi – prvi med 15.6. in 22.6., drugi med 25.7. in 29.7. ter najhujši med 1.8. in 9.8.2013. Že med prvim so se temperature približale 35 stopinjam, med drugim so to mejo presegle, med tretjim pa so se povzpele tudi nad 40 stopinj in s tem marsikje dosegle rekordno visoke vrednosti.

*Povprečna temperatura letošnjega poletja v Ljubljani znaša 22,0 stopinje C, kar je 1,1 stopinje več od povprečja zadnjih 10 let, oz. skoraj 3 stopinje C več od stoletnega povprečja (19,2). Lani je povprečna poletna temperatura v Ljubljani znašala 22,4 stopinje C.
Letošnje poletje se tako po kriteriju povprečne temperature uvršča na 3. mesto najbolj vročih poletij v zadnjih 100 letih. Bolj vroče je bilo lani in pa seveda poletje 2003 s povprečno temperaturo kar 23,4 stopinje C.

Letos smo poleti v Ljubljani beležili 35 dni s temperaturo vsaj 30 ali več stopinj C, kar je 12 dni več od povprečja zadnjih 10 let. Stoletno povprečje vročih dni je le 13. Več vročih dni kot letos smo beležili le poleti 2003 (52) in 2012 (39).
Letošnjim 35 dnem potem sledijo poletja 1998 (33), 1994 (32), 2006 (30), 2000 (29), 1992 (28), 2001 in 1946 (27), 1950 (25) ter 1988 in 1947 (24).
Junija smo letos imeli 8 vročih dni, julija 13, v avgustu pa 15. Najbolj vroč dan v Ljubljani je bil 8.8. z rekordnimi 40.2 st. C.
Med avgustovskim vročinskim valom se je v dneh med 3.8. in 9.8. temperatura v Ljubljani kar 7 dni zapored dvignila nad 35 stopinj, v celem poletju pa je bilo takih dni kar 11. Toliko jih ni bilo niti v poletju 2003 (8), lani pa jih je bilo 7.

Količina padavin je bila s ca. 225 l na kv. meter v Ljubljani občutno pod povprečjem, ki za zadnjih 100 let znaša 398 l na kv. meter. Največ dežja je padlo junija (105 l/m2), najmanj pa julija (22 l/m2).
Podobno sušno je bilo v Ljubljani v zadnjih 50 letih le poletje 2001, ko je padlo 228 l/m2

Sonce je v Ljubljani v treh poletnih mesecih sijalo dobrih 910 ur, kar je precej več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 737 ur. Več sončnih ur smo v Ljubljani izmerile le poleti 2000 (933).

vir:arso

Od dežja do sonca

Ko sem se začel pripravljati na tale članek, kakšno vreme nas čaka sem pregledal različne modele in pravzaprav ugotovil da so možne prav vse variante.Še en dokaz več, kako je vreme nepredvidljivo, sploh če hočeš pisati o tem kaj se bo dogajalo teden dni naprej.

Za analizo sem vzel tri vremenske modele GEM, GFS in ECMWF.Gledal pa sem dogajanje naslednji vikend in sicer 8.septembra.

Kanadski model GEM kaže globok vdor doline nad zahodno Sredozemlje, kar pomeni da se nad nami krepi afriški anticiklon.Vroč afriški zrak priteka iz Maroka naravnost nad nas.Nad nami pihajo okrepljeni jugozahodni vetrovi, prevladuje sončno in zelo toplo vreme.Tako vreme ponavadi pri nas zdrži dva do tri dni, ko tale dolina zajame tudi Slovenijo in prinese obilne padavine ter ohladitev.Taka situacija kot jo kaže kanadski model je po mojem mnenju malo verjetna, dajem 20% možnosti.

Ameriški model GFS nam za nedeljo 8.septembra namenja nad nami razširjeni azorski anticiklon.Prevladuje večinoma sončno in toplo vreme.Imamo globoko dolino, ki sega vse od arktičnega kroga do severa Nemčije.Prodor gre očitno vzhodneje od nas, v višinah kasneje zapihajo severni do severozahodni vetrovi, zato padavine ostanejo na severni strani Alp.Idealna karta za nastanek karavanškega fena.Zahodno od Portugalske sicer vidimo višinsko jedro hladnega zraka, ki pa nima vpliva na nas.Sicer začne afriški zrak prihajati iz Maroka proti nam, vendar pride temperatura +20 na 850hPa do Korzike, potem pa pride pod domeno severnih vetrov, ki ga enostavno odbijajo nazaj.Po mojem mnenju je tudi ta možnost malo verjetna, dajem 25% možnosti.

In še evropski model ECMWF, azorski greben, dve dolini s polarnim zrakom pa imamo nad zahodno in srednjo Evropo.Pri nas pihajo okrepljeni zahodni do jugozahodni vetrovi.Prevladuje bolj spremenljivo in toplo vreme.Tukaj je možnosti ogromno, da fronta enostavno zaobide Alpe(potuje severneje), ali pa nastane kakšno odcepljeno jedro v bližini Genove, ki povzroči za dalj časa spremenljivo vreme s pogostimi padavinami.Lahko se tudi zgodi da tista dolina nad Britanskim otočjem “potone” nad zahodnim Sredozemljem in prebudi nad nami Afričana.Nekaj podobnega kot kaže GEM.Kljub vsemu je možnost 55% verjetna da bomo imeli podobno situacijo v nedeljo 8.septembra.Torej lahko pričakujemo dalj časa spremenljivo in hladnejše vreme s kakšnim višinskim jedrom hladnega zraka.

Gregor Skok

Foto dneva in Marko Korošec

554504_655044421179885_1494258972_n

Kaj pravi Marko o sebi na svojem blogu pa preberite spodaj: Preberi več

Vetrovi na Jadranu

(Video in slike)”Vodne lepotice” tudi v Dalmaciji

Potem, ko so dne 28.8.2013 dopoldne nevihte z nalivi, točo in vodnimi trombami zajele predele Istre zlasti na hrvaške strani so se popoldan pojavile na področju Dalmacije. “Lovci na nevihte” so jih ujeli na področju Dubrovnika. Neuradno jih je bilo med 20 in 30 !

  • Vodna tromba  nastane nad toplimi vodnimi površinami in je na videz podobna tornadu, le da so njeni vetrovi manj uničujoči. Trombe se pojavijo, ko nad plastjo toplega in vlažnega zraka, ki se nahaja nad vodno gladino, zapihajo hladni vetrovi. Pogosto se pojavljajo v skupinah. Vrtinčasti viharji so zelo različni in najmanjši se pojavljajo že na prašni cesti, ko veter zvrtinči delce zraka in se ti dvignejo nekaj metrov v višino. Nekateri so tudi večji, ti že lomijo drevje in odnašajo manjše predmete.Veliki so tornadi, največji pa tropski cikloni (hurikani, tajfuni). Tudi na morju se naredi vrtinec, največkrat ob nevihtah in pri nas mu pravimo tromba na Hrvaškem pijavica, v angleščini pa waterspout. Trombe posrkajo tudi morske kapljice. Ob vrtinčenju dvignejo tudi večje količine morske vode in z njimi lahko tudi ribe. Če je tromba večja, je zelo nevarna manjšim plovilom. Preberi več