Poplavna ogroženost Slovenije

Padavine so v Sloveniji zelo spremenljive. Povsem normalno je, da v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je dolgoletno povprečje. Mesečna spremenljivost je še mnogo večja, saj je lahko dolgoletno povprečje preseženo za več kot 100%, ali pa padavin praktično ni, in to ne glede na letni čas.

Tako smo imeli v zadnjih 100 letih precej let s hudimi sušami (npr. leta 1921, 1938, 1949, 1963, 1983, 1992, 2000, 2001, 2003, 2003, 2017), hkrati pa tudi leta z katastrofalnimi poplavami (1901, 1926, 1954, 1990, 1998, 2007, 2010). Poplave najpogosteje povzročajo poletna neurja in dolgotrajnejša jesenska deževja, ko lahko na območju največje namočenosti v zgornjem Posočju pade tudi več kot 400 mm padavin v enem dnevu, v osrednji Sloveniji od 140 do 200 mm in v vzhodni od 60 do 100 mm. Dnevne količine padavin, ki povzročajo nevarna povečanja pretokov, so v Posočju nad 250 mm, v Kamniško-Savinjskih Alpah 150 mm, v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije pa še manj.

Katera pa so območja z največjo poplavno ogroženostjo v Sloveniji?

Redne poplave prizadanejo okoli 20.00 ha, oziroma 1% ozemlja Slovenije. Med redna (pogosta) poplavišča spadajo nekatera kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje, Grosupeljsko polje, Radensko polje, Pivka),  pri katerih poplave nastopijo počasi, voda stoji več dni ali tednov in nato počasi odteče skozi kraško podzemlje. Poplave več krat nastopijo tudi na Ljubljanskem barju in ob obpanonskih rekah z zelo majhnim strmcem (Mura, Krka, Dravinja, spodnja Sotla). Za poplave ob teh rekah je značilno, da se vode zaradi razlike v dotoku visokih voda in pretočnih zmogljivosti strug razlijejo po ravnini in počasi odtečejo. Za sabo pa pustijo peščeno-ilovnate naplavine.

Največ površja Slovenije kar 237.00 ha (12% ozemlja) pa ogrožajo hudourniške poplave. Te so lahko kratkotrajne in izjemno silovite. Nekatere od njih lahko dobijo obsežnosti povodnji, kakor npr. vodna ujma v Železnikih in okolici 18. septembra 2007. Značilne so za ozke doline vzdolž hudournikov v vzpetem svetu. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko plavja in po nekaj urah upadejo. Od večjih rek so hudourniške poplave značilne za Soro, Savinjo, Mislinjo in Kamniško Bistrico.

Karta območij največje poplave ogroženosti v Sloveniji.

Možnosti poplav na območju slovenske obale.

Najnižje predele v neposredni bližini Jadranskega morja pa ogrožajo tudi poplave morja. Najpogosteje so pojavijo ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem tlaku in ob jugu, ki morske gmote potiska v severni Jadran. Dodatno lahko k visoki plimi prispevata tudi valovanje in lastno nihanje morja v Tržaškem zalivu oziroma v posameznih zalivih znotraj njega. Ko morska gladina preseže 85 cm nad srednje vrednostjo, morje ob slovenskih obali prestopi obalno črto.

Poplave morja najbolj ogrožajo nabrežja v Piranu, Izoli, Kopru, ne povzročajo pa večinoma večje škode. Visoke plime in poplave morja so najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, v sezoni jih je v povprečju 10-15. V prihodnje pa utegnejo biti še pogostejše, saj podnebni scenariji zaradi globalnega segrevanja ozračja predvidevajo dvig morske gladine.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si).

Viri:

Arso.si

Knjiga veliki atlas Slovenije (2013, avtorji besedil prof. dr. Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos)

 

Please follow and like us:

Neprevetrenost Apaške doline in podnebne značilnosti severne in vzhodne Štajerske

Danes zjutraj smo ponovno opazili izjemno velike razlike pri temperaturah po našem delu Slovenije. V oči nam je padla Apaška dolina na severovzhodnem delu Štajerske in kraji, ki ležijo severno in severozahodne od tega kraja. Ti kraji so bili še danes zjutraj neprepihani, medtem ko je iztočasno po večjem delu Slovenije že zdavnaj zapihal JZ.  Kljub močni topli advekciji so bili prej omenjeni kraji zraven Koroške med najhladnejšimi v Sloveniji. Zanimalo nas je zakaj je prišlo do tega, za Koroško tako in tako že vse vemo, da ostanejo pogosto med neprepihanimi zaradi zelo visokih pregrad (Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank) v smeri proti jugozahodu.

Slikovna ponazoritev jugozahodnih vetrov na območju Štajerske, Prekmurja.

Kar se pa tiče padavinskih značilnosti celotnega koridorja severne-vzhodne Štajerske pa izgleda zadeva nekako takole. Apaška dolina je v povprečju med najbolj sušnimi kraji v Sloveniji. Sploh zaradi velike oddaljenosti od prve resne orografske pregrade, v Sloveniji je jugozahodnik v povprečju dominantna smer vetra. Manj jugozahodnika pa načeloma pomeni tudi manj prisilnega dviga in posledično manj ali celo v nekaterih primerih nič padavin.
Na spodaj prilepljeni karti povprečne letne količine padavine (celotnega teritorija severne-vzhodne Štajerske, Prekmurja) se lepo vidi postopno zmanjševanje le-te v smeri JZ-SV ali Z-V. Najvišji vrhi Pohorja imajo letno količino že kar okoli 1500 mm. Južni obronki Pohorja in v dolini imajo manjšo letno količino padavin kot pa severni zaradi efekta feniziacije (sušenja padavin ob S-SV vetrovih). Če pogledamo dolgoletno povprečje (Glažuta 1050 m.n.v dobi kar 1450 mm, Lovrenc na Pohorju (1296mm), Ruše (1250mm), Maribor tabor (1050mm), Slovenske Konjice (1060 mm), MB letališče (960 mm), Ptuj (980 mm). V krajih severno in vzhodno od Radenc proti Apaški dolini in naprej proti Avstriji, Madžarski pa pade povprečje že pod 900 mm.

Cilj našega prispevka je bil, predvsem da prikažemo izjemno podnebno raznolikost naše majhne Slovenije. Praktično vsaka dolina, kotlina, nižina ima svojo posebno mikroklimo in se razlikuje od drugih. Tako da kar se tiče teh razlik lahko rečemo, da je naša država edinstvena. Glavni krivec za te razlike pa je seveda naš izjemno razgiban relief in mešanje treh popolnoma različnih tipov klime (submediteranska klima s svojimi vplivi iznad jugozahodne smeri, alpska klima iz severozahodne smeri ter subpanonska klima iznad vzhodne smeri).

Viri:

arso.si

Pripravil: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Please follow and like us:

Jezera hladnega zraka in oblačna morja

Ob anticiklonih, ki so, kot ime pove, nekako nasprotni ciklonom, je v središču visok zračni pritisk, tudi smer splošnih vetrov v njih je pri tleh zato nasprotna, in sicer v smeri urnih kazalcev. V premeru so večinoma večji od ciklonov in merijo okrog 3000 km, niso tako lepo krožnih oblik kot cikloni, a so torej dokaj obsežni.

Na tej sliki(500hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.
Na tej sliki (500 hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

V višinah nad anticikloni je vzhodni del grebena planetarnih valov in pri nas prevladujejo severozahodni višinski vetrovi. Posebnost anticiklonov je, da se zaradi trenja pri tleh poleg kroženja zrak po malo tudi razteka. Na njegovo mesto pa se z višin prav počasi spušča višinski zrak, sicer bi zraka spodaj zmanjkalo, pritisk bi padel in anticiklon bi odmrl. Spuščajoči se zrak se zaradi stiskanja ogreva in stabilizira. Če je bilo v spuščajočem se zraku še kaj oblakov, ti v ogreti zrak izhlapijo in nebo se zjasni. Zato ob anticiklonih prevladuje lepo vreme.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.
Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Pozimi je v gorah ob anticiklonih navadno res lepo vreme in razmeroma toplo vreme. Kaj pa malo nižje v dolinah in kotlinah? Kakor kje: jasno anticiklonalno in razmeroma mirno vreme omogoča močno sevanje in ohlajanje tal. Ob nagnjenih pobočjih se ponoči od tal ohlajeni zrak počasi spušča navzdol in polni doline in kotline s hladnim zrakom, prejšnji toplejši pa je odrinjen nadenj. Tako na prehodu iz spodnjega hladnega v zgornji toplejši zrak navzgor temperatura narašča in imamo tako imenovano dvignjeno temperaturno inverzijo.

Kaj pa sploh je temperaturna inverzija?

To je zelo stabilna plast, ki preprečuje navpično mešanje zraka. Nastane dokaj zaprto jezero hladnega zraka, ki pozimi navadno traja več dni. Če se kotlinski zrak nadalje ohladi pod rosišče, se zapolni z meglo. Onesnaževalci na tleh pa mu dodajo razne primesi in nastane megleno jezero vlažnega in onesnaženega zraka. Nad njih je razmeroma toplo, sončno, suho in prijetno vreme.

Megla nad Šaleško kotlino.
Megla nad Šaleško kotlino.

Do katere višine navadno segajo kotlinska jezera hladnega zraka?

Kotlinska jezera hladnega zraka segajo v večini do tiste višine, kjer je kotlina do okrog ene tretjine odprta oz. da je počasni dotok zraka v kotlino enak odtekanju. Tako je prevladujoča debelina jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini okrog 25 m(do sedla Šmarne gore), v Celjski kotlini, ki je proti vzhodu močno odprta, pa le okrog 120 m.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.
Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Inverzije, ki zgoraj zapirajo kotlinski zrak, so lahko precej močne oziroma izrazite. Poleti ob  kratkih nočeh pa to ne drži več, saj kmalu po sončnem vzhodu to inverzijo premeša in razkroji sončno obsevanje. Pozimi, ko so noči dolge in je sončno obsevanje šibko, megla pa ga še odbija, so potrebni za razkroj meglenih jezer v kotlinah zelo močni severni vetrovi ali pritok še hladnejšega zraka. To pa se dogaja o približujočem se ciklonu ali prehodu hladne fronte. Lepega sončnega vremena je zato pozimi po dolinah in kotlinah res malo.

Nastanek subsidenčne inverzije.

Spuščanje zraka v anticiklonih sega nekako med gore, saj se niže zrak ne more raztekati. Na tej meji nastane obsežna tako imenovana subsidenčna inverzija, ki se pojavlja navadno na višinah med 800 in 3000 m in pokriva vso Slovenijo. Nad njo je zrak čist, pod njo pa je včasih očitno onesnažen in mrčast. Z vrhov gora vidimo temno plast onesnaženega zraka. Vsekakor pa je vidnost pod inverzijo znatno manjša kot nad njo. Če je zrak pod subsidenčno inverzijo bolj vlažen in se ohladi pod rosišče, dobimo čez vso Slovenijo razmeroma tanko oblačno plast, ki jo vidimo z gora kot oblačno morje.

Scotland;Mountains;LandSea
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Wikipedia

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Please follow and like us:

CHEMTRAILS: Kakšna je resnica?

Chemtraili ali kemične sledi ne obstajajo oziroma so to le “navadne kondenzacijske sledi iz reaktivnih motorjev letal.” V članku vam bomo poskušali pojasniti vremenske pojave, v katere je zadnje čase začelo vse več ljudi dvomiti. 

Preberi več… “CHEMTRAILS: Kakšna je resnica?”

Please follow and like us: