Category: Zanimivosti

Obudili 50.000 let stare mikrobe!

V jami Naica v Mehiki so v ogromnih kristalih našli mikrobe, ki naj bi bili stari do 60.000 let. Ves ta čas so bili v popolni temi, kislini in vročini. Po prenosu v laboratorij so ponovno oživeli. Kaj to pomeni za življenje v vesolju?

 

Nasini znanstveniki so v podzemlju Mehike našli izjemno odporne življenjske oblike. Med raziskovanjem jame Naica so jih izdolbli iz ogromnih, kot drevesa velikih kristalov, v katerih so bili izolirani do 60.000 let. Najdbo je na na letnem srečanju ameriške organizacije za napredek znanosti (AAAS) predstavila Penelope Boston, astrobiologinja in nova predsednica Nasinega inštituta za astrobiologijo. S srečanja so poročali mediji BBC, Independent in National Geographic, katerih poročanja povzemamo.

Preberi več:prebudili mikrobe

Jezera hladnega zraka in oblačna morja

Ob anticiklonih, ki so, kot ime pove, nekako nasprotni ciklonom, je v središču visok zračni pritisk, tudi smer splošnih vetrov v njih je pri tleh zato nasprotna, in sicer v smeri urnih kazalcev. V premeru so večinoma večji od ciklonov in merijo okrog 3000 km, niso tako lepo krožnih oblik kot cikloni, a so torej dokaj obsežni.

Na tej sliki(500hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

Na tej sliki (500 hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

V višinah nad anticikloni je vzhodni del grebena planetarnih valov in pri nas prevladujejo severozahodni višinski vetrovi. Posebnost anticiklonov je, da se zaradi trenja pri tleh poleg kroženja zrak po malo tudi razteka. Na njegovo mesto pa se z višin prav počasi spušča višinski zrak, sicer bi zraka spodaj zmanjkalo, pritisk bi padel in anticiklon bi odmrl. Spuščajoči se zrak se zaradi stiskanja ogreva in stabilizira. Če je bilo v spuščajočem se zraku še kaj oblakov, ti v ogreti zrak izhlapijo in nebo se zjasni. Zato ob anticiklonih prevladuje lepo vreme.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Pozimi je v gorah ob anticiklonih navadno res lepo vreme in razmeroma toplo vreme. Kaj pa malo nižje v dolinah in kotlinah? Kakor kje: jasno anticiklonalno in razmeroma mirno vreme omogoča močno sevanje in ohlajanje tal. Ob nagnjenih pobočjih se ponoči od tal ohlajeni zrak počasi spušča navzdol in polni doline in kotline s hladnim zrakom, prejšnji toplejši pa je odrinjen nadenj. Tako na prehodu iz spodnjega hladnega v zgornji toplejši zrak navzgor temperatura narašča in imamo tako imenovano dvignjeno temperaturno inverzijo.

Kaj pa sploh je temperaturna inverzija?

To je zelo stabilna plast, ki preprečuje navpično mešanje zraka. Nastane dokaj zaprto jezero hladnega zraka, ki pozimi navadno traja več dni. Če se kotlinski zrak nadalje ohladi pod rosišče, se zapolni z meglo. Onesnaževalci na tleh pa mu dodajo razne primesi in nastane megleno jezero vlažnega in onesnaženega zraka. Nad njih je razmeroma toplo, sončno, suho in prijetno vreme.

Megla nad Šaleško kotlino.

Megla nad Šaleško kotlino.

Do katere višine navadno segajo kotlinska jezera hladnega zraka?

Kotlinska jezera hladnega zraka segajo v večini do tiste višine, kjer je kotlina do okrog ene tretjine odprta oz. da je počasni dotok zraka v kotlino enak odtekanju. Tako je prevladujoča debelina jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini okrog 25 m(do sedla Šmarne gore), v Celjski kotlini, ki je proti vzhodu močno odprta, pa le okrog 120 m.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Inverzije, ki zgoraj zapirajo kotlinski zrak, so lahko precej močne oziroma izrazite. Poleti ob  kratkih nočeh pa to ne drži več, saj kmalu po sončnem vzhodu to inverzijo premeša in razkroji sončno obsevanje. Pozimi, ko so noči dolge in je sončno obsevanje šibko, megla pa ga še odbija, so potrebni za razkroj meglenih jezer v kotlinah zelo močni severni vetrovi ali pritok še hladnejšega zraka. To pa se dogaja o približujočem se ciklonu ali prehodu hladne fronte. Lepega sončnega vremena je zato pozimi po dolinah in kotlinah res malo.

Nastanek subsidenčne inverzije.

Spuščanje zraka v anticiklonih sega nekako med gore, saj se niže zrak ne more raztekati. Na tej meji nastane obsežna tako imenovana subsidenčna inverzija, ki se pojavlja navadno na višinah med 800 in 3000 m in pokriva vso Slovenijo. Nad njo je zrak čist, pod njo pa je včasih očitno onesnažen in mrčast. Z vrhov gora vidimo temno plast onesnaženega zraka. Vsekakor pa je vidnost pod inverzijo znatno manjša kot nad njo. Če je zrak pod subsidenčno inverzijo bolj vlažen in se ohladi pod rosišče, dobimo čez vso Slovenijo razmeroma tanko oblačno plast, ki jo vidimo z gora kot oblačno morje.

Scotland;Mountains;LandSea

Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Wikipedia

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Veliki vremenski sistemi v Evropi in Sloveniji

Zaradi temperaturnih razlik med polom in tropskimi predeli in zaradi vpliva vrtenja Zemlje prevladujejo v zmernih širinah severne poloble splošni zahodni vetrovi z največjimi hitrostmi do 800 km/h na višinah 6 in 9 km (vetrovni stržen). Pod njim je bolj ali manj stalna nagnjena meja med hladnim polarnim in toplejšim subtropskim zrakom, polarna fronta, ki je navzgor nagnjena tako, da je hladni (gostejši) zrak v obliki klina pod toplim.

ecm1120a

Osnovna karta na 500hpa ploskvi. Prikaz visokega, nizkega zračnega pritiska v Evropi.

Na polarni fronti oz. v teh zahodnih vetrovih se pojavljajo zelo dolgi horizontalni prečni valovi, to je zajede hladnega zraka proti jugu (doline) in zajede toplega zraka proti severu (grebeni). Tipična dolžina teh valov je okoli 6000 km in so med največjimi vremenskimi tvorbami v atmosferi. Globoka dolina lahko torej prekrije vso Evropo.

230511

Tokovnice obsežnih zračnih tokov. Dolgi atmosferski val z dolino nad zahodno in grebenom nad vzhodno Evropo

Če os doline leži zahodno od nas, pihajo nad nami jugozahodni vetrovi, ko pa se dolina pomakne vzhodno od nas, pa začnejo pihati v višinah severozahodni vetrovi. V spodnjem delu doline, vzhodno od njene osi, radi nastajajo manjši (okrog 2000 km dolgi) valovi, ki se navadno pri tleh razvijejo v ciklone.

Kaj sploh cikloni so?

 Cikloni so precej veliki vrtinci, v katerem se polarna fronta zlomi in nastaneta topla in hladna fronta. Ob obeh frontah se toplejši in vlažnejši zrak dviga, kar ustvarja oblake in padavine. Vetrovi v ciklonu pihajo pri tleh v nasprotni smeri urnih kazalcev in malo navznoter, ker je v sredini najnižji zračni pritisk. Poleg vrtenja se zato zrak v ciklonih počasi tudi steka proti središču, kar povzroča tudi tam rahlo dviganje zraka, njegovo ohlajanje in kondezacijske procese. Cikloni se navadno pomikajo v tokovih velikih valov in z njimi navadno proti vzhodu ali severovzhodu. Z njimi potujejo fronte z oblačnimi in padavinskimi pasovi, ki so navadno spiralno zaviti in lepo vidni na satelitskih slikah.

84717665

Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo.

Sekundarna ciklonska območja na območju Slovenije.

Pomembna posledica topografskih in reliefnih razmer širše okolice Slovenije je nastanek sekundarnih ciklonov v severnem Sredozemlju, kar je spet specifična posledica tega območja. Hladne fronte, ki v povprečju vsake štiri dni prečkajo srednjo Evropo, se včasih na Alpah ukrivijo in zlomijo ter skupaj z nadaljnjim pretokom zraka čez Alpe in južno od njih ustvarijo manjši stacionarni ciklon, imenovan tudi sredozemski ali genovski ciklon. Ta povzroča dodatno stekanje in dviganje zraka, labilizacijo ozračja ter trajnejše poslabšanja vremena tudi pri nas. Kadar ciklon ne nastane , nas hladna preide v nekaj urah. Zaradi njega pa se zaustavi, nad nami celo spremeni tip (preide v stacionarno toplo fronto) in lahko povzroči dalja časa trajajočo slabo vreme(dolgotrajne in izdatne padavine). Jedra sekundarnih sredozemskih ciklonov potujejo le redko prav čez nas proti vzhodu, večinoma potujejo prek južnega Jadrana proti jugovzhodu. Ob njihovem nastanku prevladujejo pri nas jugozahodni, nato južni in zatem jugovzhodni vetrovi. Ko se jedro ciklona premakne vzhodneje, pa nas fronta preide in se pojavijo pri tleh hladni severni in severovzhodni vetrovi z burjo na Primorskem.

8a-image

Značilna razporeditev padavin ob klasičnem Genovskem ciklonu(takrat ko se še nahajamo na privetrni strani ciklonskega območja). Največ padavin pade v takih situacijah v zahodni Slovenije ter tudi na območju Snežnika, Kamniško-Savinjskih Alp.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Trendi različnih podnebnih spremenljivk v Sloveniji in druge zanimivosti

Torej na začetku vam bom povedal, kaj sploh je podnebje in kako lahko vpliva le-to na nek kraj.

Pojem podnebje obsega čisto vse vremenske pojave, ki se pojavijo na nekem območju. Podnebje pa seveda ni odvisno samo od enega dejavnika, naprimer atmosfere. Ampak na podnebje vpliva bistveno več dejavnikov. V Sloveniji najbolj vplivajo na podnebje naslednji dejavniki: oddaljenost od morja, nadmorska višina, razgibanost reliefa,vetrovnost nekega kraja in sevanje sonca). Seveda v manjši meri vpliva  tudi sama sestava in poraščenost tal.

Podnebni tipi v Sloveniji.

Kljub majhnosti Slovenije ima naša država kar nekaj različnih podnebnih tipov. Skrajni jugozahodni del Slovenije v bližini morja ima tipično submediteransko podnebje, ki je značilno za obalni del in tudi ponekod bolj proti notranjosti. Submediteransko podnebje poteka vse čez Goriško Brdo, Novo Gorico preko Kopra. Malo bolj proti vzhodu in severu pa je že prisotno zmerno celinsko podnebje. Pas od Jesenic-Bovca na severu do Kočevja na jugovzhodu in Ilirske Bistrice na jugozahodu ima zmerno celinsko podnebje zahodne, južne Slovenije. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, Pohorje pa imajo že gorsko podnebje, ki se deli na podnebje nižjega gorskega sveta in višjega. Območje kjer za katero je značilno zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije se začne nad Ljubljansko kotlino na zahodu in konča pri Mariboru proti severovzhodu. Vzhodno od Maribora, Celja in severovzhodno od Novega mesta pa imajo že podnebje vzhodne Slovenije.

Podnebni tipi v Sloveniji

Padavine v Sloveniji.

Naša država je zraven zahodnega dela Norveške, Velike Britanije, južnega dela Islandije, Balkana, Alpskih držav ena izmed najbolj namočenih.

Vir slike: Svarog.si

Vir slike: Svarog.si

Največ padavin čez leto na pade na privetrnih straneh pregrad zahodne Slovenije. Predvsem zaradi izrazitih orografskih padavin, ki so najbolj pogoste ob Genovskem ciklonu in JZ višinskih vetrovih. Letna količina na tem območju je v povprečju najvišja na območju Bohinja, Bovca, torej bolj zahodnega, jugozahodnega dela Julijskih Alp. Tukaj lahko dobijo letno tudi blizu 3000 mm padavin. Tudi višja hribovja vzhodno od Nove Gorice in okolice Snežnika dobijo med 2500-3000 m padavin. Na skrajnem jugozahodu Slovenije ob morju pade letno od 900 do 1200 mm padavin. Druga orografska pregrada, kjer se količina padavin poveča so še Karavanke in zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp. Na teh območjih pade že manj padavin, večinoma med 1500 in 2000 m. Tretjo območje, kjer se padavine povečajo se nahaja na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in na območju Pohorja. Tukaj znaša letna količina padavin med 1300 in 1600 mm padavin. V Ljubljanski kotlini se padavine zmanjšujejo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Vzhodni del Ljubljane ima letno količino med 1200-1300 mm, zahodni pa med 1300-1400 mm. Območje kjer pade letno 1200-1300 mm padavin se začne nekaj km zahodno od Maribora, kjer se začne Dravska dolina in poteka preko mesta Ruše, Velenja na jugozahodni strani Pohorja vse Laškega do Črmomlja na jugovzhodu. Vzhodno od teh krajev znaša povprečna letna količina 1100-1200 mm na delu Celjske kotline, Novega mesta, Haloz. Še bolj vzhodno pa pade 1000-1100 mm padavin, na severnem delu Dravskega polja vse do Brežic. Na vzhodnem delu Štajerske pa pade še samo med 900 in 1000 mm padavin, v Pomurju še manj večinoma med 700-900 mm. Najbolj suhi kraji so ravno od Madžarski meji, na širšem območju Lendave.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Padavinski ekstremi v obdobju med leti 1961 in 2000.

V Sloveniji so zaradi vpliva treh različnih podnebij (Submediteranskega, Gorskega, Celinskega) vsako leto dokaj pogosti različni padavinski ekstremi. Tukaj bom predvsem poudaril, da je naprimer za Pomurje lahko že manj kot 50 mm ekstrem, medtem ko še za kraje, ki ležijo na privetrnih straneh zahodne Slovenije še pri 100-150 mm ni nekih vidnih posledic, zaradi prevelike količine padavin. Torej lahko omenimo, da so ti kraji navajeni na takšno veliko količino padavin, voda pa seveda lahko odteče, saj so ta območja precej hribovita, medtem ko na ravninskem delu voda ostane in ne more odtečti. Spodnja slika prikazuje 12-urno višino padavin, ki je padla s povratno dobo 50 let. Lepo vidimo, da je najvišji višek padavin na območju Bovca in okolice, tam je v le 12 urah, padlo enkrat v preteklosti preko 330 mm padavin. Odstopajo še tudi območja okoli Snežnika, Nove Gorice, severnega dela Kamniško Savinskih Alp. Malce manj odstopajo tudi kraji na zahodnem delu Ljubljanske kotline, območje okoli Kočevja in severna stran Pohorja( na širšem območju Ruškega Pohorja in okoliške doline). Na teh območjih je padlo enkrat v preteklosti, v samo 12 urah med 120 in 150 mm padavin. Drugod je bila največja 12-urna količina padavin manjša.

max-12-hour-precipitation_50-years_61-00

Vir slike: Arso.si

No tale pa prestavlja najvišjo 48-urno višino padavin s povratno dobo celih 100 let in v istem obdobju. Padavinski viški so prisotni na podobnih mestih, kot pri maksimalni 12-urni količini.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Snežni ekstremi.

Slovenija je znana kot država v kateri je kar pogosto prisotna snežna odeja v zimskem obdobju, torej v decembru, januarju, februarju. Največ snega pade ob tipičnih Genovskih ciklonih, ki se pomika proti vzhodu(Madžarski). Večinoma takrat pade med 15-30 cm snega v nižinskem delu Slovenije, Največ snega ob podobnih situacijah pade v višjih legah zahodne Slovenije. Pri Balkanskem ciklonu, ki gre dovolj severno pa dobijo največ snega predvsem kraji na območju južne (Snežnik), jugovzhodne in severovzhodne Slovenije(Pohorje, Haloze). Tukaj bi izpostavil predvsem fenomen Ljubljanske kotline, ob SV vetrovih, ko se padavine posušijo do tal, povsod okoli pa lepo sneži. Lep primer tega je bil 24.1.2014. Spodaj je lep primer Balkanskega ciklona, ki se premika proti jugovzhodu. V tem primeru je na območju južne, osrednje, vzhodne, severne Slovenije zapadlo kar nekaj snega.

archives-2012-12-8-12-0 (1)

Vir slike: Meteociel.fr

Pa še primer kako izgleda klasični Genovski ciklon, torej fronta se razbije nad Alpami, primarni ciklon nadaljuje pot proti vzhodu, sekundarni pa nastane v severnem Sredozemlju. Ponavadi takšna situacija prinese sneg vse do nižin. Seveda je odvisno do kako močnega prodora hladnega zraka preko Alp pride.

Vir slike: Meteociel.fr

Vir slike: Meteociel.fr

 Najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let. 

V tem primeru je bilo vzeto obdobje med leti 1951-2005, največ snega v Sloveniji ponavadi letno zapade v Julijskih Alpah, nato sledijo Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Snežnik. V nižinskem svetu pade v povprečju najmanj snega seveda v bližini morja. Največ pa na območju zahodnega dela Ljubljanske kotline, Zgornje-Savinjske doline, zahodnega dela Koroške in severnega dela Pohorja (Dravske doline). Tukaj lahko tudi vidimo, da bila največja višina snežne odeje med 100-150 cm. Drugod po nižinskem delu pade snega večinoma manj.

max-snow-depth_50-years_51-05

Vir slike: Arso.si

Dnevi s snežno odejo. Snežna odeja praviloma vztraja najdlje na območjih, ki so manj izpostavljeni soncu, torej predvsem na osojnih delih. V hribih ima seveda tudi nadmorska višina zelo velik vpliv na to kako dolgo drži snežna odeja. Največ dnevov s snežno odejo imajo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Kot zanimivost bi povedal, da sem opazil kar precejšnje razlike, naprimer med severno stranjo Pohorja in južno stranjo, ki dobi manj snega v povprečju.

mean-seasonal-snow-cover-duration_61-90

Vir slike: Arso.si

Upam da vam bo všeč.

Avtor: Kristijan cizerl (Ciklon.si)

Zaradi padavin razmišljanja o novih ukrepi v solinah

Potem ko je velika količina padavin letos že “odnesla” sezono pobiranja soli v Sečoveljskih solinah, je lokalno precej narasla tudi reka Dragonja, je za STA pojasnil vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. K sreči voda ni prestopila bregov, v parku pa v sodelovanju z Arsom razmišljajo o utrditvi nasipov ob izlivnem odseku reke. Preberi več

Zelena streha – Zaščita pred vremenskimi pojavi

Z zelenimi strehami se lahko zaščitimo pred vse pogostejšimi nevarnimi vremenskimi pojavi. Škoda na običajnih strehah, ki jo lahko povzroči toča, močan veter, težek sneg, je pri zelenih strehah bistveno manjša, saj ti vremenskimi pojavi ne naredijo tolikšne škode na vegetacijski plasti, ki jo preraščajo rastline. Zelene strehe filtrirajo deževnico, več vode se akumulira na sami strehi, saj jo rastline porabijo za preživetje, ostanek vode pa počasi izhlapeva. S tem se razbremenjujejo kanalizacijski sistemi, posledično pa je manj poplav. Prav tako pa so zelene strehe odličen izolator, izboljšujejo kakovost zraka, zmanjšujejo količino ogljikovega dioksida, saj ga rastline v procesu fotosinteze uporabljajo za svoje življenje in kot stranski proizvod izločajo kisik, ki ga v mestih primanjkuje. Kvadratni meter zelene strehe lahko filtrira natanko 0,2 kg aerosolnega prahu in smoga na leto, s tem pa izboljšuje kvaliteto življenja ljudi in bistveno vpliva na boljše počutje in zdravje populacije.

 

Vir: http://www.google.si/imgres?imgurl=http%3A%2F%2Fcdn.homeidea.pics%2Fimages%2Fsimpleform.net%2Fwp-content%2Fuploads%2F2013%2F12%2Fsloped_pitched_green_roof_ideas.jpg&imgrefurl=http%3A%2F%2Fwww.homeidea.pics%2Fgreen-roof-ideas%2F40%2Fmodern-green-roof-school-designs-4%2F&h=755&w=1000&tbnid=llzApwFLl8HBcM%3A&zoom=1&docid=8WyTMSsbg7fL8M&ei=vz76U9utBsTvaK-2gdgN&tbm=isch&ved=0CC4QMygRMBE&iact=rc&uact=3&dur=912&page=1&start=0&ndsp=25 ,

Pripravila: Vanja, ciklon.si, avgust 2014