Category: Slovenija

Poplavna ogroženost Slovenije

Padavine so v Sloveniji zelo spremenljive. Povsem normalno je, da v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je dolgoletno povprečje. Mesečna spremenljivost je še mnogo večja, saj je lahko dolgoletno povprečje preseženo za več kot 100%, ali pa padavin praktično ni, in to ne glede na letni čas.

Tako smo imeli v zadnjih 100 letih precej let s hudimi sušami (npr. leta 1921, 1938, 1949, 1963, 1983, 1992, 2000, 2001, 2003, 2003, 2017), hkrati pa tudi leta z katastrofalnimi poplavami (1901, 1926, 1954, 1990, 1998, 2007, 2010). Poplave najpogosteje povzročajo poletna neurja in dolgotrajnejša jesenska deževja, ko lahko na območju največje namočenosti v zgornjem Posočju pade tudi več kot 400 mm padavin v enem dnevu, v osrednji Sloveniji od 140 do 200 mm in v vzhodni od 60 do 100 mm. Dnevne količine padavin, ki povzročajo nevarna povečanja pretokov, so v Posočju nad 250 mm, v Kamniško-Savinjskih Alpah 150 mm, v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije pa še manj.

Katera pa so območja z največjo poplavno ogroženostjo v Sloveniji?

Redne poplave prizadanejo okoli 20.00 ha, oziroma 1% ozemlja Slovenije. Med redna (pogosta) poplavišča spadajo nekatera kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje, Grosupeljsko polje, Radensko polje, Pivka),  pri katerih poplave nastopijo počasi, voda stoji več dni ali tednov in nato počasi odteče skozi kraško podzemlje. Poplave več krat nastopijo tudi na Ljubljanskem barju in ob obpanonskih rekah z zelo majhnim strmcem (Mura, Krka, Dravinja, spodnja Sotla). Za poplave ob teh rekah je značilno, da se vode zaradi razlike v dotoku visokih voda in pretočnih zmogljivosti strug razlijejo po ravnini in počasi odtečejo. Za sabo pa pustijo peščeno-ilovnate naplavine.

Največ površja Slovenije kar 237.00 ha (12% ozemlja) pa ogrožajo hudourniške poplave. Te so lahko kratkotrajne in izjemno silovite. Nekatere od njih lahko dobijo obsežnosti povodnji, kakor npr. vodna ujma v Železnikih in okolici 18. septembra 2007. Značilne so za ozke doline vzdolž hudournikov v vzpetem svetu. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko plavja in po nekaj urah upadejo. Od večjih rek so hudourniške poplave značilne za Soro, Savinjo, Mislinjo in Kamniško Bistrico.

Karta območij največje poplave ogroženosti v Sloveniji.

Možnosti poplav na območju slovenske obale.

Najnižje predele v neposredni bližini Jadranskega morja pa ogrožajo tudi poplave morja. Najpogosteje so pojavijo ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem tlaku in ob jugu, ki morske gmote potiska v severni Jadran. Dodatno lahko k visoki plimi prispevata tudi valovanje in lastno nihanje morja v Tržaškem zalivu oziroma v posameznih zalivih znotraj njega. Ko morska gladina preseže 85 cm nad srednje vrednostjo, morje ob slovenskih obali prestopi obalno črto.

Poplave morja najbolj ogrožajo nabrežja v Piranu, Izoli, Kopru, ne povzročajo pa večinoma večje škode. Visoke plime in poplave morja so najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, v sezoni jih je v povprečju 10-15. V prihodnje pa utegnejo biti še pogostejše, saj podnebni scenariji zaradi globalnega segrevanja ozračja predvidevajo dvig morske gladine.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si).

Viri:

Arso.si

Knjiga veliki atlas Slovenije (2013, avtorji besedil prof. dr. Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos)

 

Analiza ENSO vrednosti in vpliv la nine na potek letošnje zime

Odločili smo se, da analiziramo t.i ENSO vrednosti na območju Tihega oceana. Že na začetku zime se nam je zdelo nekaj malce sumljivo, a nismo vzeli te zadeve dovolj resno. Smo bili mnenja, da bosta druga dva odlična pogoja, oziroma dejavnika za zimo (QBO-, nizka sončna aktivnosti) “znegirala” to zadevo.

V bistvu je bilo zaslediti na koridorju ENSO (region) 1+2 precej podpovprečne vrednost temperature oceana, načeloma so te vrednosti pod -1°C kar je v rangu zmerne la nine na tistem teritoriju. ENSO 1+2 območje je na skrajnem vzhodnem delu ENSO območja obali Čila. Za nas je sicer najbolj pomemben sektor 3.4 (to je nad osrednjim delom te ENSO cone), kjer je prisotna trenutno šibka la nina z vrednostmi nad -1°C. A tisti sektor 1+2 precej meša štrene letošnji zimi.

Nekako smo skoraj prepričani, da je tole glavni razlog za slabši začetek zime sedaj. Torej če še malce drugače razložimo, menimo, da ima la nina v letošnji zimi dominantno vlogo in vpliva na razne postavitve jet streama, lege polarne fronte. Statistično je dokazano, da ima Evropa ob zmerni-močni la nini dokaj mile zime z močnejšimi zonalnimi vetrovi ter trdovratnejšim polarnim vorteksom in podobno pri močnem el ninu. Seveda pa je odvisno od vsake posamezne zime in tudi drugih pogojev, ki lahko vplivajo na potek celotne zime.

Trenutne povprečne anomalije temperature oceana.

ENSO koridor (3.4). Lepo je vidno kako je povprečje ENSO vrednosti še večinoma v nam ugodnem teritoriju, torej med -0,5°C in -1°C. To je še šibka la nina.

No pa poglejmo še malce podrobneje v 1+2 koridor (območje). Takoj so nam v oči padle precej podpovprečne anomalije oceana na tistem delu. Že od začetka decembra je tam ocean zelo hladen in je že v coni pod -1°C, kar pomeni zmerno la nino na tistem sektorju. Kar je vsekakor nepričakovano.

V zadnjem tednu pa je bilo prisotno kar precejšnjo segrevanje na tistem našem najbolj neugodnem delu (sektorju 1+2).

Torej kaj bi bilo za nas ugodno v nadaljevanju te letošnje 17-18 zime? Za Evropo bi bilo bolj ugodno, če bi la nina skoraj čisto oslabela in bi prešla na neutral ENSO vrednosti z anomalijami med -0,5°C in 0,5°C. Vsekakor bo vsako segrevanje oceana v naslednjih tednih na tistem delu zelo dobrodošlo. Sklepamo iz tega, da če bi tale rahlo-zmerna la nina prešla v tisto pravo šibko ali neutral v naslednjih tednih, bi verjetno glavno vlogo za to zimo prevzela negativni QBO in nizka sončna aktivnost.

Posledično bi se lahko zima zavlekla še daleč v pomlad z morebitnimi bolj pogostimi prodori hladnega zraka iz severa-severovzhoda kot pa so prisotna sedaj v januarju. No sedaj pa poglejmo, ali bo to tudi v praksi možno. Seveda gre samo za naša predvidevanja in to ne pomeni, da se bo točno tako zgodilo kot smo povedali. To analizo smo naredili iz raznih kart, ki so nam javno dostopne.

Sezonski CFS (Climate Forecast System) model predvideva, da bo že v februarju la nina precej oslabela, marca pa bi lahko šlo že v bližini neutral ENSO vrednosti.

Predikcija CFS modela za februar.

Marec.

Viri:

https://www.tropicaltidbits.com/

http://www.noaa.gov/

Avtor prispevka:

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

ZLATA LISICA: Oblačno, občasno dež!

 




 

Obeti za ZLATO LISICO niso najboljši. Trenutno kaže, da bo oblačno. Občasno bodo padavine., predvidoma bo deževalo. Temperature se bodo ponoči in zjutraj gibale med 1 in 4, čez dan pa okoli 6 stopinj C. Upajmo, da bodo prireditelji progo vseeno dobro pripravili za vse tekmovalke.

Tudi na obali najmanj sonca od začetka meritev

V Mariboru je bila povprečna septembrska temperatura +13,9 °C, kar je 1,4 °C pod dolgoletnim povprečjem 1994-2017. V tem obdobju je  bil najtoplejši september leta 2011 s povprečno temperaturo +18,3 °C. Najhladnejši pa leta 1996 s povprečno temperaturo +12,2 °C. 

V Portorožu je bila povprečna temperatura v mesecu septembru 17,3 °C, kar je 1,0 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši je bil september leta 2011 s povprečno temperaturo +21,0 °C. Najhladnejši pa leta 1996 s povprečno temperaturo +15,2 °C. Preberi več

V Ljubljani in na Kredarici najmanj sonca od začetka meritev

V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura +14,3 °C, kar je 1,7 °C pod dolgoletnim povprečjem 1994-2017. Najtoplejši je  bil september leta 2011 s povprečno temperaturo +19,4 °C. Najhladnejši pa leta 1996 s povprečno dnevno temperaturo +13,2 °C.

Na Kredarici je znašala povprečna temperatura +1,8 °C, kar je 1,6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Daleč najtoplejši september je bil podobno kot v Ljubljani leta 2011 s povprečno temperaturo +7,1 °C. Najhladnejši pa leta 1996 s povprečno temperaturo -0,8 °C.  Preberi več

V Portorožu v letošnjemu poletju kar 1036 ur sonca

V Portorožu je bila v letošnjem poletju povprečna temperatura 23,9 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem 1994-2017. V Mariboru je bila povprečna temperatura 21,7 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Na obali je padlo v letošnjem poletju 120mm dežja, kar je 59% dolgoletnega povprečja. V Mariboru pa je padlo 306mm padavin, kar je 97% dolgoletnega povprečja. Sonce je v Portorožu sijalo 1036 ur, kar je 10% nad dolgoletnim povprečjem. V Mariboru pa je sonce sijalo 879 ur, kar je 13% nad dolgoletnim povprečjem 1994-2017. Preberi več