Category: Slovenija

Pred nami je vremenska motnja, ki bo prinesla v naše kraje kar nekaj dežja. V višjih predelih bo snežilo.

Meteorološki modeli so se čez noč precej  “otoplili” za ponedeljek, tako bo ohladitev še nekoliko bolj zamudila. Še vedno pa se riše vdor hladnega kontinentalnega zraka iz severovzhodne-vzhodne strani od sredine prihodnjega tedna dalje. Šlo bo za suh tip ohladitve, tla se bodo tako začela izraziteje ohlajati, v nočnih urah se bi lahko lokalno kje ohladilo tudi blizu -10°C. Najbolj izraziteje po konvakvnih planotah Notranjske, ter dnu dolin, kotlin kamor se hladen zrak izraziteje steka, ter ostane ujet. Dnevne temperature bodo v notranjosti Slovenije le malo nad ničlo, na Primorskem pa se bo predvidoma segrelo tja do 5-8°C.

Kratek opis situacije za ta vikend.

V višjih plasteh ozračja bodo prevladovali jugozahodni vetrovi skozi celotno poslabšanje, v noči na ponedeljek pa bodo obrnili v spodnjih plasteh na severozahodnik-severnik, šlo bo torej za postopno ohladitev sprva iz te strani. Lokalno pa po izoliranih ozkih dolinah s stekanjem zraka (konvergenco) in odprtostjo proti severovzhodu tudi na zahodnik. Privetrna stran z več padavinami, bo torej v prvem delu poslabšanja na Z-JZ-J strani hribovitih pregrad, glavnina padavin bo tako klasično na Dinarski pregradi, v nadaljevanju pa se bo prestavila na SZ-S stran hribovitih pregrad.

Pričakuje se, da bo padlo večinoma med 15 in 50 litrov na kvadratni meter dežja, lokalno na jugu in zahodu Slovenije tudi blizu 100 ali celo več litrov (okolica Bovške kotline). Meja sneženja bo v prvem delu poslabšanja vztrajala nad 1000 m.n.v, proti koncu padavin pa se bo lokalno spustila vse nekje do 800-900 m.m.v. Prehodno bi lahko snežilo vse do dolin v Alpskem svetu severozahodne Slovenije, drugod bo zagotovo deževalo.

Stanje z konvergenco, divergenco ob prevladujočih jugozahodnih vetrovih v nižjih plasteh ozračja. Lepo so vidne privetrne, zavetrne strani gorovji, hribovitega sveta in koliko različnih kotlin, dolin imamo v Sloveniji s popolnoma različno mikroklimo.

Situacija za noč na ponedeljek, super je vidna sprememba vetrov in prestavitev glavnine narivanja vlažnih zračnih mas nad prej omenjeno stran.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Viri:

-kachelmannwetter.com

-wetterzentrale.de

Pred nami je večdnevno poslabšanje vremena z možnim obilnim dežjem in viharnim jugozahodnikom.

Vse bolj se vidijo obrisi neke realne slike v prihodnjih 10 dneh in tudi v nadaljevanju. Torej iz globalnega vidika se slika kaj dosti ne bi smela spremeniti vsaj do konca prve dekade novembra. Imamo sicer rahlo negativna AO,NAO indeksa, ki povzročita v večini primerov spust polarne fronte nekoliko bolj proti jugu. Sploh negativna Severno-Atlantska oscilacija načeloma pomeni povečano možnost za pozitivne anomalije na območju Atlantika in negativne na širšem območju Sredozemlja, oziroma takrat pogosto zahodni (zonalni) vetrovi izgubijo na moči. Na območju osrednje, jugovzhodne Evrope pa se povečajo možnosti za vdore hladnega zraka iz severne-severovzhodne strani.

Tudi tokrat se je zgodilo podobno ob teh pogojih, ampak žal ali na našo srečo ni šlo vse po načrtih. Seveda pa se moramo zavedati, da smo zakorakali šele v zadnjo dekado oktobra in je dinamika popolnoma drugačna, kar se tiče zaloge hladnega zraka nad severnim polom, Sibirijo kot pa sredi zime.

Torej kot vidimo na spodaj pripeljeni sliki se je zahodno od Španije in Portugalsko klasično močno okrepil Azorski anticiklon, ki se bo v nadaljevanju povzpel precej daleč proti severu, celo do bližine Grenlandije. Polarni zrak z izrazito hladno fronto pa se bo iztočasno začel spuščati iz polarnega kroga in kasneje preko Skandinavije v smeri osrednje Evrope. Problem nastane pri tem, ker t.i blokada Atlantika ne zdrži dovolj dolgo, saj začne na območju Grenlandije nastajati globoko ciklonsko območje z hitro tranzicijo proti vzhodu. In tole v nadaljevanju popolnoma spremeni potek samega dogajanja. Celotno dolino hladnega zraka, z dovolj “mrzlim” dotokom zraka za morebitno prvo sneženje po nižinah Slovenije potisne namesto preko severne strani Alp do naše širše okolice nekam popolnoma drugam. Hladen zrak začne pronicati z hladno fronto preko zahodne strani Alp ter se tam zaustavi, le-ta bo prodrl še daleč vse do Španije ter južne Francije, kjer ga kasneje nekoliko zaustavijo Pireneji. Istočasno pa se Slovenija s sosedi na južni-jugovzhodni strani Alp znajde na popolnoma napačni strani tega ciklonskega območja ter tudi izrazite hladne fronte. Ob podobni legi Genovskega ciklona, so tako naši kraji znajdejo na t.i topli, privetrni strani. Tako bomo na pragu novembra črpali izjemno topel zrak “za ta čas” direktno iz Afriške celine (subtropski Afriški anticiklon), le-ta bo seveda prišel precej omiljen čez Sredozemsko, Jadransko morje do nas,a vseeno. Vso to dovajanje toplote na privetrni strani ciklona kasneje aktivira tudi naše klasične jugozahodne višinske vetrove. Zračne mase ob dotoku vlažnega in toplega zraka iznad roba ciklonskega območja v Sredozemlju namreč iščejo svojo tisto prvo točko na katero se lahko naslonijo. In to je v našem primeru Dinarsko gorsko, narivanje zračnih mas je na tistem območju lokalno izjemno, ti kraji sploh skrajni SZ del Slovenije ter skrajni SV rob Italije sodijo med najbolj namočene kraje v celotni Evropi.

V nadaljevanju se načeloma celotni vetrovni stržen s hladnim zrakom more premaknit dalje in tako bi načeloma mogli hitro pasti ob gibanju Genovskega ciklona s prevladujočo smerjo JZ-SV na njegovo zavetrno (hladnejšo) stran. Ampak to se tokrat ne bo zgodilo, namreč hladna fronta bo stagnirala na JZ-Z-SZ strani Alp.

Tako je celotna zadeva še za naše pojme precej nepredvidljiva, že manjši premik ciklonskega območja bi lahko spremenil celotno situacijo in jo zaostril. Lahko da bo padlo lokalno tudi več padavin od pričakovanja, sploh v krajih, kjer bo veliko vlogo odigrala orografija (orografske padavine).

Skupna kumulativa padavin v mm po švicarskem super hd modelu (z visoko 1×1 km resolucijo) do nedelje zvečer.

In kaj nas predvidoma čaka v nadaljevanju?

NAO,AO indeks bosta po prehodnem negativnem stanju predvidoma v nadaljevanju in začetku novembra zakorakala nazaj v pozitivno stanje. Najbolj vse skupaj motijo močni zonalni vetrovi na zgornjih delih stratosfere, ki počasi propagirajo navzdol in so precej nadpovprečjem. In vse srednjeročne napovedi nakazujejo, da bodo zmerni-močni zonalni vetrovi še kar nekaj časa vztrajali na tistem območju. Dokler se zadeve ne bodo umirile tam zgoraj, tudi kakšnega prvega prebliska zime ni za pričakovati.

CFS model recimo riše padec zonalnih vetrov, verjetno kot posledica MSW (manjšega stratosferskega segrevanja) komaj nekje v sredini decembra. Seveda pa je popolnoma nesmiselno gledati karte za tako daleč naprej v večini primerov, ampak kar se tiče stratosfere se lahko vidi nek vzorec tudi za do dvajset in več dni vnaprej. Lepo pa se vidi na spodnji sliki tudi že zahodno obrnjen stratosferski tok ob ekvatorju (QBO+) med 5-30 hpa višine, torej v zgornjih delih stratosfere.

Ta QBO+ bo nam za to zimo precej uničil možnosti za dobro, torej mrzlo, sneženo zimo. Bo pa zanimivo vse skupaj za spremljat v nadaljevanju, sploh od sredine novembra dalje.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Vir fotografij: wetterzentrale.de,geo.fu-berlin.de

Poplavna ogroženost Slovenije

Padavine so v Sloveniji zelo spremenljive. Povsem normalno je, da v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je dolgoletno povprečje. Mesečna spremenljivost je še mnogo večja, saj je lahko dolgoletno povprečje preseženo za več kot 100%, ali pa padavin praktično ni, in to ne glede na letni čas.

Tako smo imeli v zadnjih 100 letih precej let s hudimi sušami (npr. leta 1921, 1938, 1949, 1963, 1983, 1992, 2000, 2001, 2003, 2003, 2017), hkrati pa tudi leta z katastrofalnimi poplavami (1901, 1926, 1954, 1990, 1998, 2007, 2010). Poplave najpogosteje povzročajo poletna neurja in dolgotrajnejša jesenska deževja, ko lahko na območju največje namočenosti v zgornjem Posočju pade tudi več kot 400 mm padavin v enem dnevu, v osrednji Sloveniji od 140 do 200 mm in v vzhodni od 60 do 100 mm. Dnevne količine padavin, ki povzročajo nevarna povečanja pretokov, so v Posočju nad 250 mm, v Kamniško-Savinjskih Alpah 150 mm, v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije pa še manj.

Katera pa so območja z največjo poplavno ogroženostjo v Sloveniji?

Redne poplave prizadanejo okoli 20.00 ha, oziroma 1% ozemlja Slovenije. Med redna (pogosta) poplavišča spadajo nekatera kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje, Grosupeljsko polje, Radensko polje, Pivka),  pri katerih poplave nastopijo počasi, voda stoji več dni ali tednov in nato počasi odteče skozi kraško podzemlje. Poplave več krat nastopijo tudi na Ljubljanskem barju in ob obpanonskih rekah z zelo majhnim strmcem (Mura, Krka, Dravinja, spodnja Sotla). Za poplave ob teh rekah je značilno, da se vode zaradi razlike v dotoku visokih voda in pretočnih zmogljivosti strug razlijejo po ravnini in počasi odtečejo. Za sabo pa pustijo peščeno-ilovnate naplavine.

Največ površja Slovenije kar 237.00 ha (12% ozemlja) pa ogrožajo hudourniške poplave. Te so lahko kratkotrajne in izjemno silovite. Nekatere od njih lahko dobijo obsežnosti povodnji, kakor npr. vodna ujma v Železnikih in okolici 18. septembra 2007. Značilne so za ozke doline vzdolž hudournikov v vzpetem svetu. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko plavja in po nekaj urah upadejo. Od večjih rek so hudourniške poplave značilne za Soro, Savinjo, Mislinjo in Kamniško Bistrico.

Karta območij največje poplave ogroženosti v Sloveniji.

Možnosti poplav na območju slovenske obale.

Najnižje predele v neposredni bližini Jadranskega morja pa ogrožajo tudi poplave morja. Najpogosteje so pojavijo ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem tlaku in ob jugu, ki morske gmote potiska v severni Jadran. Dodatno lahko k visoki plimi prispevata tudi valovanje in lastno nihanje morja v Tržaškem zalivu oziroma v posameznih zalivih znotraj njega. Ko morska gladina preseže 85 cm nad srednje vrednostjo, morje ob slovenskih obali prestopi obalno črto.

Poplave morja najbolj ogrožajo nabrežja v Piranu, Izoli, Kopru, ne povzročajo pa večinoma večje škode. Visoke plime in poplave morja so najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, v sezoni jih je v povprečju 10-15. V prihodnje pa utegnejo biti še pogostejše, saj podnebni scenariji zaradi globalnega segrevanja ozračja predvidevajo dvig morske gladine.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si).

Viri:

Arso.si

Knjiga veliki atlas Slovenije (2013, avtorji besedil prof. dr. Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos)

 

Analiza ENSO vrednosti in vpliv la nine na potek letošnje zime

Odločili smo se, da analiziramo t.i ENSO vrednosti na območju Tihega oceana. Že na začetku zime se nam je zdelo nekaj malce sumljivo, a nismo vzeli te zadeve dovolj resno. Smo bili mnenja, da bosta druga dva odlična pogoja, oziroma dejavnika za zimo (QBO-, nizka sončna aktivnosti) “znegirala” to zadevo.

V bistvu je bilo zaslediti na koridorju ENSO (region) 1+2 precej podpovprečne vrednost temperature oceana, načeloma so te vrednosti pod -1°C kar je v rangu zmerne la nine na tistem teritoriju. ENSO 1+2 območje je na skrajnem vzhodnem delu ENSO območja obali Čila. Za nas je sicer najbolj pomemben sektor 3.4 (to je nad osrednjim delom te ENSO cone), kjer je prisotna trenutno šibka la nina z vrednostmi nad -1°C. A tisti sektor 1+2 precej meša štrene letošnji zimi.

Nekako smo skoraj prepričani, da je tole glavni razlog za slabši začetek zime sedaj. Torej če še malce drugače razložimo, menimo, da ima la nina v letošnji zimi dominantno vlogo in vpliva na razne postavitve jet streama, lege polarne fronte. Statistično je dokazano, da ima Evropa ob zmerni-močni la nini dokaj mile zime z močnejšimi zonalnimi vetrovi ter trdovratnejšim polarnim vorteksom in podobno pri močnem el ninu. Seveda pa je odvisno od vsake posamezne zime in tudi drugih pogojev, ki lahko vplivajo na potek celotne zime.

Trenutne povprečne anomalije temperature oceana.

ENSO koridor (3.4). Lepo je vidno kako je povprečje ENSO vrednosti še večinoma v nam ugodnem teritoriju, torej med -0,5°C in -1°C. To je še šibka la nina.

No pa poglejmo še malce podrobneje v 1+2 koridor (območje). Takoj so nam v oči padle precej podpovprečne anomalije oceana na tistem delu. Že od začetka decembra je tam ocean zelo hladen in je že v coni pod -1°C, kar pomeni zmerno la nino na tistem sektorju. Kar je vsekakor nepričakovano.

V zadnjem tednu pa je bilo prisotno kar precejšnjo segrevanje na tistem našem najbolj neugodnem delu (sektorju 1+2).

Torej kaj bi bilo za nas ugodno v nadaljevanju te letošnje 17-18 zime? Za Evropo bi bilo bolj ugodno, če bi la nina skoraj čisto oslabela in bi prešla na neutral ENSO vrednosti z anomalijami med -0,5°C in 0,5°C. Vsekakor bo vsako segrevanje oceana v naslednjih tednih na tistem delu zelo dobrodošlo. Sklepamo iz tega, da če bi tale rahlo-zmerna la nina prešla v tisto pravo šibko ali neutral v naslednjih tednih, bi verjetno glavno vlogo za to zimo prevzela negativni QBO in nizka sončna aktivnost.

Posledično bi se lahko zima zavlekla še daleč v pomlad z morebitnimi bolj pogostimi prodori hladnega zraka iz severa-severovzhoda kot pa so prisotna sedaj v januarju. No sedaj pa poglejmo, ali bo to tudi v praksi možno. Seveda gre samo za naša predvidevanja in to ne pomeni, da se bo točno tako zgodilo kot smo povedali. To analizo smo naredili iz raznih kart, ki so nam javno dostopne.

Sezonski CFS (Climate Forecast System) model predvideva, da bo že v februarju la nina precej oslabela, marca pa bi lahko šlo že v bližini neutral ENSO vrednosti.

Predikcija CFS modela za februar.

Marec.

Viri:

https://www.tropicaltidbits.com/

http://www.noaa.gov/

Avtor prispevka:

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

ZLATA LISICA: Oblačno, občasno dež!

 




 

Obeti za ZLATO LISICO niso najboljši. Trenutno kaže, da bo oblačno. Občasno bodo padavine., predvidoma bo deževalo. Temperature se bodo ponoči in zjutraj gibale med 1 in 4, čez dan pa okoli 6 stopinj C. Upajmo, da bodo prireditelji progo vseeno dobro pripravili za vse tekmovalke.

Tudi na obali najmanj sonca od začetka meritev

V Mariboru je bila povprečna septembrska temperatura +13,9 °C, kar je 1,4 °C pod dolgoletnim povprečjem 1994-2017. V tem obdobju je  bil najtoplejši september leta 2011 s povprečno temperaturo +18,3 °C. Najhladnejši pa leta 1996 s povprečno temperaturo +12,2 °C. 

V Portorožu je bila povprečna temperatura v mesecu septembru 17,3 °C, kar je 1,0 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši je bil september leta 2011 s povprečno temperaturo +21,0 °C. Najhladnejši pa leta 1996 s povprečno temperaturo +15,2 °C. Preberi več