Category: Svet

Pred nami je večdnevno poslabšanje vremena z možnim obilnim dežjem in viharnim jugozahodnikom.

Vse bolj se vidijo obrisi neke realne slike v prihodnjih 10 dneh in tudi v nadaljevanju. Torej iz globalnega vidika se slika kaj dosti ne bi smela spremeniti vsaj do konca prve dekade novembra. Imamo sicer rahlo negativna AO,NAO indeksa, ki povzročita v večini primerov spust polarne fronte nekoliko bolj proti jugu. Sploh negativna Severno-Atlantska oscilacija načeloma pomeni povečano možnost za pozitivne anomalije na območju Atlantika in negativne na širšem območju Sredozemlja, oziroma takrat pogosto zahodni (zonalni) vetrovi izgubijo na moči. Na območju osrednje, jugovzhodne Evrope pa se povečajo možnosti za vdore hladnega zraka iz severne-severovzhodne strani.

Tudi tokrat se je zgodilo podobno ob teh pogojih, ampak žal ali na našo srečo ni šlo vse po načrtih. Seveda pa se moramo zavedati, da smo zakorakali šele v zadnjo dekado oktobra in je dinamika popolnoma drugačna, kar se tiče zaloge hladnega zraka nad severnim polom, Sibirijo kot pa sredi zime.

Torej kot vidimo na spodaj pripeljeni sliki se je zahodno od Španije in Portugalsko klasično močno okrepil Azorski anticiklon, ki se bo v nadaljevanju povzpel precej daleč proti severu, celo do bližine Grenlandije. Polarni zrak z izrazito hladno fronto pa se bo iztočasno začel spuščati iz polarnega kroga in kasneje preko Skandinavije v smeri osrednje Evrope. Problem nastane pri tem, ker t.i blokada Atlantika ne zdrži dovolj dolgo, saj začne na območju Grenlandije nastajati globoko ciklonsko območje z hitro tranzicijo proti vzhodu. In tole v nadaljevanju popolnoma spremeni potek samega dogajanja. Celotno dolino hladnega zraka, z dovolj “mrzlim” dotokom zraka za morebitno prvo sneženje po nižinah Slovenije potisne namesto preko severne strani Alp do naše širše okolice nekam popolnoma drugam. Hladen zrak začne pronicati z hladno fronto preko zahodne strani Alp ter se tam zaustavi, le-ta bo prodrl še daleč vse do Španije ter južne Francije, kjer ga kasneje nekoliko zaustavijo Pireneji. Istočasno pa se Slovenija s sosedi na južni-jugovzhodni strani Alp znajde na popolnoma napačni strani tega ciklonskega območja ter tudi izrazite hladne fronte. Ob podobni legi Genovskega ciklona, so tako naši kraji znajdejo na t.i topli, privetrni strani. Tako bomo na pragu novembra črpali izjemno topel zrak “za ta čas” direktno iz Afriške celine (subtropski Afriški anticiklon), le-ta bo seveda prišel precej omiljen čez Sredozemsko, Jadransko morje do nas,a vseeno. Vso to dovajanje toplote na privetrni strani ciklona kasneje aktivira tudi naše klasične jugozahodne višinske vetrove. Zračne mase ob dotoku vlažnega in toplega zraka iznad roba ciklonskega območja v Sredozemlju namreč iščejo svojo tisto prvo točko na katero se lahko naslonijo. In to je v našem primeru Dinarsko gorsko, narivanje zračnih mas je na tistem območju lokalno izjemno, ti kraji sploh skrajni SZ del Slovenije ter skrajni SV rob Italije sodijo med najbolj namočene kraje v celotni Evropi.

V nadaljevanju se načeloma celotni vetrovni stržen s hladnim zrakom more premaknit dalje in tako bi načeloma mogli hitro pasti ob gibanju Genovskega ciklona s prevladujočo smerjo JZ-SV na njegovo zavetrno (hladnejšo) stran. Ampak to se tokrat ne bo zgodilo, namreč hladna fronta bo stagnirala na JZ-Z-SZ strani Alp.

Tako je celotna zadeva še za naše pojme precej nepredvidljiva, že manjši premik ciklonskega območja bi lahko spremenil celotno situacijo in jo zaostril. Lahko da bo padlo lokalno tudi več padavin od pričakovanja, sploh v krajih, kjer bo veliko vlogo odigrala orografija (orografske padavine).

Skupna kumulativa padavin v mm po švicarskem super hd modelu (z visoko 1×1 km resolucijo) do nedelje zvečer.

In kaj nas predvidoma čaka v nadaljevanju?

NAO,AO indeks bosta po prehodnem negativnem stanju predvidoma v nadaljevanju in začetku novembra zakorakala nazaj v pozitivno stanje. Najbolj vse skupaj motijo močni zonalni vetrovi na zgornjih delih stratosfere, ki počasi propagirajo navzdol in so precej nadpovprečjem. In vse srednjeročne napovedi nakazujejo, da bodo zmerni-močni zonalni vetrovi še kar nekaj časa vztrajali na tistem območju. Dokler se zadeve ne bodo umirile tam zgoraj, tudi kakšnega prvega prebliska zime ni za pričakovati.

CFS model recimo riše padec zonalnih vetrov, verjetno kot posledica MSW (manjšega stratosferskega segrevanja) komaj nekje v sredini decembra. Seveda pa je popolnoma nesmiselno gledati karte za tako daleč naprej v večini primerov, ampak kar se tiče stratosfere se lahko vidi nek vzorec tudi za do dvajset in več dni vnaprej. Lepo pa se vidi na spodnji sliki tudi že zahodno obrnjen stratosferski tok ob ekvatorju (QBO+) med 5-30 hpa višine, torej v zgornjih delih stratosfere.

Ta QBO+ bo nam za to zimo precej uničil možnosti za dobro, torej mrzlo, sneženo zimo. Bo pa zanimivo vse skupaj za spremljat v nadaljevanju, sploh od sredine novembra dalje.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Vir fotografij: wetterzentrale.de,geo.fu-berlin.de

Analiza ENSO vrednosti in vpliv la nine na potek letošnje zime

Odločili smo se, da analiziramo t.i ENSO vrednosti na območju Tihega oceana. Že na začetku zime se nam je zdelo nekaj malce sumljivo, a nismo vzeli te zadeve dovolj resno. Smo bili mnenja, da bosta druga dva odlična pogoja, oziroma dejavnika za zimo (QBO-, nizka sončna aktivnosti) “znegirala” to zadevo.

V bistvu je bilo zaslediti na koridorju ENSO (region) 1+2 precej podpovprečne vrednost temperature oceana, načeloma so te vrednosti pod -1°C kar je v rangu zmerne la nine na tistem teritoriju. ENSO 1+2 območje je na skrajnem vzhodnem delu ENSO območja obali Čila. Za nas je sicer najbolj pomemben sektor 3.4 (to je nad osrednjim delom te ENSO cone), kjer je prisotna trenutno šibka la nina z vrednostmi nad -1°C. A tisti sektor 1+2 precej meša štrene letošnji zimi.

Nekako smo skoraj prepričani, da je tole glavni razlog za slabši začetek zime sedaj. Torej če še malce drugače razložimo, menimo, da ima la nina v letošnji zimi dominantno vlogo in vpliva na razne postavitve jet streama, lege polarne fronte. Statistično je dokazano, da ima Evropa ob zmerni-močni la nini dokaj mile zime z močnejšimi zonalnimi vetrovi ter trdovratnejšim polarnim vorteksom in podobno pri močnem el ninu. Seveda pa je odvisno od vsake posamezne zime in tudi drugih pogojev, ki lahko vplivajo na potek celotne zime.

Trenutne povprečne anomalije temperature oceana.

ENSO koridor (3.4). Lepo je vidno kako je povprečje ENSO vrednosti še večinoma v nam ugodnem teritoriju, torej med -0,5°C in -1°C. To je še šibka la nina.

No pa poglejmo še malce podrobneje v 1+2 koridor (območje). Takoj so nam v oči padle precej podpovprečne anomalije oceana na tistem delu. Že od začetka decembra je tam ocean zelo hladen in je že v coni pod -1°C, kar pomeni zmerno la nino na tistem sektorju. Kar je vsekakor nepričakovano.

V zadnjem tednu pa je bilo prisotno kar precejšnjo segrevanje na tistem našem najbolj neugodnem delu (sektorju 1+2).

Torej kaj bi bilo za nas ugodno v nadaljevanju te letošnje 17-18 zime? Za Evropo bi bilo bolj ugodno, če bi la nina skoraj čisto oslabela in bi prešla na neutral ENSO vrednosti z anomalijami med -0,5°C in 0,5°C. Vsekakor bo vsako segrevanje oceana v naslednjih tednih na tistem delu zelo dobrodošlo. Sklepamo iz tega, da če bi tale rahlo-zmerna la nina prešla v tisto pravo šibko ali neutral v naslednjih tednih, bi verjetno glavno vlogo za to zimo prevzela negativni QBO in nizka sončna aktivnost.

Posledično bi se lahko zima zavlekla še daleč v pomlad z morebitnimi bolj pogostimi prodori hladnega zraka iz severa-severovzhoda kot pa so prisotna sedaj v januarju. No sedaj pa poglejmo, ali bo to tudi v praksi možno. Seveda gre samo za naša predvidevanja in to ne pomeni, da se bo točno tako zgodilo kot smo povedali. To analizo smo naredili iz raznih kart, ki so nam javno dostopne.

Sezonski CFS (Climate Forecast System) model predvideva, da bo že v februarju la nina precej oslabela, marca pa bi lahko šlo že v bližini neutral ENSO vrednosti.

Predikcija CFS modela za februar.

Marec.

Viri:

https://www.tropicaltidbits.com/

http://www.noaa.gov/

Avtor prispevka:

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Černobil: 30 let po Jedrski katastrofi (FOTO)

Letos mineva 30 let od grozovite jedrske nesreče v Černobilu. Pomislimo, kakšno bi bilo stanje, če bi se taka nesreča zgodila v naši neposredni bližini (Krško). Od leta 1993 fotograf znane organizacije National Geographic, Gerd Ludwig ustvarja poglobljen pogled na številne posledice tragedije v Černobilu. Gerd ima zaradi “odmrzovanja” birokratskih ovir v Ukrajini, omogočeno prosto gibanje v coni nesreče, pravtako pa lahko fotografira tudi na območjih, kjer je radioaktivnost še vedno zelo intenzivna. “Vem, da za moje raziskovanje veliko tvegam,” vendar pravi, da je to storil v imenu žrtev Černobila in upa, da se tragedije, kot je bila v Černobilu, več ne bodo dogajale. 

Fotografije, ki jih je fotografiral Gerd Ludwig in ob katerih se lahko zamislimo nad trenutnim stanjem v svetu, si lahko ogledate TUKAJ

Preberi več

Rusijo spet presenetil meteorit

Rusijo je spet zadel meteorit. Več o tem bo znanega v prihodnjih dneh. Poglejte posnetek …

Preberi več

Padalca za las zgrešil meteorit

Dve leti je bila to velika skrivnost, zdaj ljudi pozivajo, naj jim pomagajo pri iskanju. Meteorit je za las zgrešil Norvežana, ki je bil s padalom na poti proti tlem.

Preberi več

Mednarodni dan gozdov: Dreves je na Zemlji vse manj!

Mednarodni dan gozdov: Od leta 2000 se je površina svetovnih gozdov zmanjšala za 1,5 milijona kvadratnih kilometrov.

Preberi več