Se bliźa spopad v vesolju?

O kitajskem vesoljskem programu in njegovem vojaško-političnem pomenu nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA in odlični poznavalec Kitajske dr. Uroš Lipušček

Kakšni so po vašem mnenju motivi Kitajske pri njenem vesoljskem programu? Ali gre zgolj za raziskave ali tudi za strateške oziroma vojaške cilje?

“Vesoljski programi so brez dvoma mešanica znanstvenih raziskav in težnje po odkrivanju vesolja pa tudi strateške dominacije. Tista super sila, pri tem mislim na ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki bo na področju raziskav vesolja prišla najdlje, bo v veliki meri dominirala tudi v svetovni tehnološki tekmi. Organizacija združenih narodov (OZN) je prenašanje oboroževalne tekme v vesolje prepovedala, vendar ustanavljanje oddelkov v armadah velikih sil, ki bodo namenjeni izključno vesolju, kaže, da obstaja velika nevarnost militarizacije raziskav in odkrivanja vesolja, ki naj bi bilo namenjeno miroljubni uporabi v dobro vsega človeštva. Na tem področju bo nujen nov mednarodni dogovor, vendar zaostrovanje odnosov v trikotniku ZDA-Kitajska-Rusija kaže, da takšen dogovor za zdaj ni mogoč. Glavni kitajski motiv pri raziskovanju vesolja je po eni strani pokazati svetu, da je Kitajska postala tehnološka sila prvega razreda, po drugi strani pa nameravajo raziskave vesolja uporabiti tudi v čisto komercialne namene, na primer pri pridobivanju nekaterih redkih kovin na Luni, ki jih je na Zemlji malo. Kitajski vesoljski program ima torej tudi izrazito ekonomsko dimenzijo.”

Ali lahko pričakujemo rivalstvo med ZDA in Kitajsko pri raziskavah vesolja, kot smo ga doživeli v času hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo?

“Tekma v osvajanju vesolja med hladno vojno je bila v bistvu tekma med dvema ideološkima nasprotnikoma in tekmecema, to je med ZDA in Sovjetsko zvezo, o tem, kateri sistem je boljši in bolj učinkovit. Razpad Sovjetske zveze in vzhodnega socialističnega bloka je pokazal, da je kapitalizem neprimerno bolj učinkovit sistem kot planski sistem gospodarstva. Zaostrovanje tekme v vesolju, ki jo je napovedal tudi uspešen pristanek kitajske sonde Chang’e-4 na nevidni strani meseca, ne bo imelo več ideoloških razsežnosti, ampak predvsem strateške in ekonomske. Kitajci namreč načrtujejo, da bodo na Mesecu čez nekaj deset let ustanovili kolonije, v katerih bodo proizvajali nekatere dobrine, ki jih je na Zemlji težko ali pa nemogoče proizvajati. Na Mesecu naj bi bilo obilo tritija, ki ga uvrščajo med strateško najbolj pomembne kovine, ki jih je na Zemlji malo.”

 

Preberi ves članek

Vir: večer

Please follow and like us:

Skrivnostni signali iz vesolja

Astronomi so zaznali skrivnostne radijske signale, ki prihajajo iz oddaljene galaksije.

Med 13 t. i. hitrimi radijskimi valovi, t. i. FBR (fast radio burst), ki jih je zaznal kanadski teleskop CHIME, je najbolj nenavaden ponavljajoči signal, ki naj bi prihajal iz istega vira, oddaljenega približno 1,5 milijarde svetlobnih let. 

Radijske signale iz globokega vesolja so doslej zaznali že več desetkrat, a običajno gre za enkratne dogodke. Takšen dogodek, ko signal prihaja iz istega vira, je bil do sedaj zabeležen le enkrat.

“Do sedaj je obstajal samo en znani ponavljajoči FRB. Vedoč, da obstaja še eden, govori o tem, da jih je lahko zunaj še več,” je za BBC povedala Ingrid Stairs, astrofizičarka iz Univerze Britanska Kolumbija. “Na podlagi več ponovitev in več razpoložljivih virov, bomo lahko razumeli te kozmične uganke – od kod prihajajo in kaj jih povzroča.”

 

Preberi ves članek

Vir: Žurnal24

Please follow and like us:

Nasa ugasnila misijo Opportunity na Marsu

Nasino vozilo Opportunity je na Marsu delovalo skoraj 15 let. 

Ameriška vesoljska agencija Nasa je uradno končala misijo roverja Opportunity na Marsu, s katerim je zaman skušala vse od junija lani, ko ga je zajel peščeni vihar, navezati stik.

Oportunity in njegov dvojček Spirit sta leta 2004 pristala vsak na svoji strani Marsa in se odpravila na raziskovanje njegove površine. Spirit je ugasnil že pred leti, Opportunity s svojimi šestimi kolesi pa je vztrajal in v 15 letih opravil rekordno, 45 kilometrov dolgo pot.

Dokazi, da je bila na Marsu voda

Tako Opportunity kot Spirit sta našla dokaze, da je bila v daljni zgodovini planeta na Marsu voda, kar bi lahko pomenilo, da je bilo na rdečem planetu tudi življenje. Roverja sta bila robotska geologa, opremljena z robotsko roko in kamero, s katero sta kopala po Marsu in fotografirala ter analizirala sestavine prsti in kamenja.

 

Preberi ves članek >KLIKNI TUKAJ <i

vir RTV SLO

Please follow and like us:

Popolni Lunin mrk – 28. september 2015

Tokratni popoln Lunin mrk bomo iz Slovenije lahko opazovali skoraj v celoti. Izmuznil se nam bo zgolj zadnji, najmanj atraktiven del, ko Luna zapusti Zemljino polsenco. Tisti najbolj zanimiv del, fazo popolnega mrka, bomo lahko opazovali v celoti.

_DSC0145-500
Tako je bil videti popoln Lunin mrk leta 2011.

Delni Lunin mrk se začne ob 3:07 zjutraj, torej bo treba zgodaj vstati ali bedeti pozno v noč! Pred tem bomo lahko spremljali, kako Luna leze v Zemljino polsenco. Popolni mrk bomo lahko opazovali od 4:47 do 5:23. Kasneje bo Luna zgolj še zdrsnila iz Zemljine polsence.

Dogodek Čas
Začetek polsenčne faze 2:11
Začetek delnega mrka 3:07
Začetek popolnega mrka 4:11
Sredina popolne faze 4:47
Konec popolnega mrka 5:23
Konec delnega mrka 6:27
Konec polsenčne faze 7:22

 

Lunar_eclipse_chart_close-2015Sep28_1
Časovni potek v sliki (čas je v UT). Vir: earthsky.org.

KRVAVA LUNA

Pri Luninih mrkih lahko opazujemo t. i. efekt krvave Lune. Ta se v fazi popolnega mrka resnično pobarva rdeče. Odtenek in svetlost sta zelo odvisna od stanja v Zemljini atmosferi v času, ko se mrk odvija. Sonce ne sije direktno na Luno, saj je ta v Zemljini senci. Sončeva svetloba pa pri potovanju skozi Zemljino atmosfero zaradi sipanja na delcih v zraku zaide tudi v Zemljino senco in malenkost osvetli Luno.

Animation_September_28_2015_lunar_eclipse_appearance
Animacija mrka, 28. septembra 2015. Siv krog predstavlja Zemljino senco, temno siv kolobar pa njeno polsenco. Vir: earthsky.org.

Če je v ozračju več prašnih delcev in vlage, se Luna obarva bolj temno rdeče ali rjavkasto in je temnejše barve. Kadar je ozračje bolj čisto in prosojno, je Lunin v fazi popolnega mrka obarvana bolj svetlo rdeče in je tudi svetlejša.

Če Zemlja ne bi imela atmosfere, Lune v fazi popolnega mrka sploh ne bi mogli videti, saj je takrat v temni senci našega planeta.

Luna bo ob tokratnem mrku še malenkost večja kot ponavadi. Na svoji poti namreč ni ves čas povsem enako oddaljena od Zemlje. Njena orbita ni krožnica, temveč elipsa, kar pomeni, da je na neki točki svoje poti najbližje Zemlji, na drugi pa najdlje. Ko je na najbližjem predelu orbite, je Luna navidezno večja in tega pojava se je prijelo ime super Luna.

KRAJ OPAZOVANJA

Za opazovanje je najbolje izbrati visok hrib in kakšen travnik s čim bolj odprtim obzorjem. Luna bo ta dan v ozvezdju Ribi. Posledično je ob začetku delnega mrka na jugozahodnem nebu ne bo težko najti, kasneje pa bo vedno bolj zahajala proti zahodnemu obzorju.

mrk-luna
Lega Lune na nebu med ozvezdji v sredini popolne faze. Črka J označuje jug. Vir: Stellarium..

Opazujemo jo lahko brez optičnih pripomočkov, torej kar s prostimi očmi. Brez skrbi pa lahko uporabimo kateri koli daljnogled ali teleskop.

Za fotografijo je najbolje, če uporabimo fotografsko stojalo, saj bo Luna med popolno fazo precej potemnela. Nikoli pa ni greh poskusiti tudi brez ali celo z mobilnim telefonom. Morda pa vseeno uspe!

Opazovanje Luninega mrka je za razliko od Sončevega POVSEM VARNO, zato kar pogumno in brez skrbi!

PRIHODNJI LUNINI MRKI

V prihodnjih dveh letih bomo iz Slovenije priča zgolj dvema dogodkoma, ko Luna zaide v Zemljino polsenco, in enem relativno skromnem delnem mrku. Naslednji popolni Lunin mrk nas v domačem kraju čaka v letu 2018. V spodnji tabeli so naslednji mrki, vidni iz naših krajev.

 

Leto Dan Stopnja mrka
2016 16. september Polsenčni
2017 10./11. februar Polsenčni
2017 7. avgust Delni
2018 27./28. julij Popolni

 

Lunini mrki sicer niso prav pogost pojav, jih pa vseeno lahko opazujemo večkrat kot Sončeve. Na desetletje lahko iz enega kraja na Zemlji opazujemo štiri do pet popolnih mrkov. Običajno se ne pojavljajo po kakšnem vzorcu, temveč precej nepovezano.

lunina-orbita_1
Pot Lune in Sonca po nebu. Zgolj v mesecih, ko sta Luna in Sonce blizu dvižnega ali spustnega vozla, se lahko dogajajo mrki.

Vsake toliko pa dobimo štiri popolne mrke zapored, torej vmes ni nobenega delnega ali polsenčnega. Temu pravimo lunarna tetrada. Mrki so v takem primeru med sabo časovno oddaljeni po 6 mesecev, torej imamo med posameznima mrkoma vsaj 6 polnih Lun. Mrk, ki mu bomo priča septembra 2015, je zadnji v tetradi mrkov, ki so bili 15. aprila 2014, 8. oktobra 2014 in 4. aprila 2015.

Po izračunih Nase bo v trenutnem stoletju 8 tetrad. Trenutna je druga, prva pa se je začela v letu 2003.

Giovanni Schiparelli, italijanski astronom, je izračunal, da se tetrade pojavljajo v obdobju 300 let bolj pogosto, naslednjih 300 let pa precej bolj poredko. Recimo med leti 1852 in 1908 ni bilo nobene tetrade. Mrki so sicer bili, vendar ni bilo niti enkrat štirih popolnih zapored. Naslednja tri stoletja imajo na drugi strani 17 tetrad.

KAKO NASTANE LUNIN MRK

Lunin mrk se zgodi, ko Luna na svoji poti okoli našega planeta zaide v Zemljino senco. Naš edini naravni satelit sicer naredi en krog okoli Zemlje vsak mesec, vendar je njena orbita rahlo nagnjena in v večini primerov zgreši Zemljino senco. Vsake toliko pa potuje točno skozi in takrat imamo priložnost opazovati mrk.

Lunar_eclipse_sideview_v01
Skica pojava Luninega mrka z označenima senco in polsenco. Senca je obarvana z rdečo svetlobo, ki tja zahaja zgolj zaradi sipanja Sončeve svetlobe v Zemljinem ozračju.

Staro grški astronom Aristarh je že pred 2300 leti preko opazovanja Luninega mrka opazil, da je senca Zemlje precej večja od Lune. Tako je pravilno sklepal, da je Luna manjša od Zemlje in iz primerjave premerov izračunal premer Lune.

Avtor besedila: Matic Smrekar, www.zlahkoto.si

Please follow and like us:

Novoletni komet

Nočno nebo je v božičnem času začela krasiti zvezda repatica. Z lahkoto jo opazujemo z vsakim turističnim ali lovskim daljnogledom. Pravzaprav je vidna že s prostim očesom kot malo temnejša zvezdica, če le vemo, kam moramo usmeriti svoj pogled.

lovejoy_iso3200_1min_stack_1_gimp1_1200
Komet Lovejoy 26. decembra 2014, fotografiran iz Grmade nad Ribnico. Vidimo zeleno komo kometa, svetlo belo jedro in razvejan šibek rep. Foto: Matic Smrekar.

V prvih dneh novega leta bo nočno nebo razsvetljevala polna Luna. Pogled na komet z zanimivim imenom Lovejoy in označbo C/2014 Q2 bo zaradi tega malo slabši. Od 7. januarja 2015 naprej pa bo že dvignjen višje nad naše obzorje in malce svetlejši, zato pa lepa tarča za vse ljubitelje astronomije in narave.

Kje ga najdemo?

Zagotovo nam ne bo težko poiskati značilnega zimskega ozvezdja Orion, ki kraljuje na južni strani nočnega neba. Komet se trenutno nahaja pod njim, v januarju pa potuje vedno višje, proti ozvezdju bik. Za lažje iskanje prilagamo zvezdno karto, kjer je označena pot kometa.

Lovejoy2-1250px
Karta za pomoč pri iskanju božične repatice. Z rumeno je označena pot kometa v januarju 2015. Vir: skyandtelescope.com.

Kaj je komet?

Komet je v resnici ogromna kepa, sestavljena iz kamenja in različnih zmrznjenih snovi (voda, CO2, amonijak …). Običajno so veliki nekaj kilometrov, torej kot eno od večjih slovenskih mest. Okoli Sonca se gibljejo po sploščenih krožnicah – elipsah.

Ko se na svoji poti približajo Soncu, začne snov iz njihovega površja sublimirati (prehaja neposredno iz ledu v plin). Iz notranjosti kometa začnejo brizgati curki plinov in prahu, ki ostajajo za kometom. Opazujemo torej lahko trdno jedro kometa, oblak plinov okoli njega (pravimo mu “koma”) in ostanke prahu in plina, ki ostajajo za kometom, kar vidimo kot njegov rep.

Narava nas je za novo leto torej nagradila z lepo zvezdo repatico, obenem pa nas čaka nekaj jasnih noči – ne zamudite! Pa zvezdnatno srečno 2015!

 

Matic Smrekar, www.zlahkoto.si

Please follow and like us: