Category: Vesolje

Popolni Lunin mrk – 28. september 2015

Tokratni popoln Lunin mrk bomo iz Slovenije lahko opazovali skoraj v celoti. Izmuznil se nam bo zgolj zadnji, najmanj atraktiven del, ko Luna zapusti Zemljino polsenco. Tisti najbolj zanimiv del, fazo popolnega mrka, bomo lahko opazovali v celoti.

_DSC0145-500
Tako je bil videti popoln Lunin mrk leta 2011.

Delni Lunin mrk se začne ob 3:07 zjutraj, torej bo treba zgodaj vstati ali bedeti pozno v noč! Pred tem bomo lahko spremljali, kako Luna leze v Zemljino polsenco. Popolni mrk bomo lahko opazovali od 4:47 do 5:23. Kasneje bo Luna zgolj še zdrsnila iz Zemljine polsence.

Dogodek Čas
Začetek polsenčne faze 2:11
Začetek delnega mrka 3:07
Začetek popolnega mrka 4:11
Sredina popolne faze 4:47
Konec popolnega mrka 5:23
Konec delnega mrka 6:27
Konec polsenčne faze 7:22

 

Lunar_eclipse_chart_close-2015Sep28_1
Časovni potek v sliki (čas je v UT). Vir: earthsky.org.

KRVAVA LUNA

Pri Luninih mrkih lahko opazujemo t. i. efekt krvave Lune. Ta se v fazi popolnega mrka resnično pobarva rdeče. Odtenek in svetlost sta zelo odvisna od stanja v Zemljini atmosferi v času, ko se mrk odvija. Sonce ne sije direktno na Luno, saj je ta v Zemljini senci. Sončeva svetloba pa pri potovanju skozi Zemljino atmosfero zaradi sipanja na delcih v zraku zaide tudi v Zemljino senco in malenkost osvetli Luno.

Animation_September_28_2015_lunar_eclipse_appearance
Animacija mrka, 28. septembra 2015. Siv krog predstavlja Zemljino senco, temno siv kolobar pa njeno polsenco. Vir: earthsky.org.

Če je v ozračju več prašnih delcev in vlage, se Luna obarva bolj temno rdeče ali rjavkasto in je temnejše barve. Kadar je ozračje bolj čisto in prosojno, je Lunin v fazi popolnega mrka obarvana bolj svetlo rdeče in je tudi svetlejša.

Če Zemlja ne bi imela atmosfere, Lune v fazi popolnega mrka sploh ne bi mogli videti, saj je takrat v temni senci našega planeta.

Luna bo ob tokratnem mrku še malenkost večja kot ponavadi. Na svoji poti namreč ni ves čas povsem enako oddaljena od Zemlje. Njena orbita ni krožnica, temveč elipsa, kar pomeni, da je na neki točki svoje poti najbližje Zemlji, na drugi pa najdlje. Ko je na najbližjem predelu orbite, je Luna navidezno večja in tega pojava se je prijelo ime super Luna.

KRAJ OPAZOVANJA

Za opazovanje je najbolje izbrati visok hrib in kakšen travnik s čim bolj odprtim obzorjem. Luna bo ta dan v ozvezdju Ribi. Posledično je ob začetku delnega mrka na jugozahodnem nebu ne bo težko najti, kasneje pa bo vedno bolj zahajala proti zahodnemu obzorju.

mrk-luna
Lega Lune na nebu med ozvezdji v sredini popolne faze. Črka J označuje jug. Vir: Stellarium..

Opazujemo jo lahko brez optičnih pripomočkov, torej kar s prostimi očmi. Brez skrbi pa lahko uporabimo kateri koli daljnogled ali teleskop.

Za fotografijo je najbolje, če uporabimo fotografsko stojalo, saj bo Luna med popolno fazo precej potemnela. Nikoli pa ni greh poskusiti tudi brez ali celo z mobilnim telefonom. Morda pa vseeno uspe!

Opazovanje Luninega mrka je za razliko od Sončevega POVSEM VARNO, zato kar pogumno in brez skrbi!

PRIHODNJI LUNINI MRKI

V prihodnjih dveh letih bomo iz Slovenije priča zgolj dvema dogodkoma, ko Luna zaide v Zemljino polsenco, in enem relativno skromnem delnem mrku. Naslednji popolni Lunin mrk nas v domačem kraju čaka v letu 2018. V spodnji tabeli so naslednji mrki, vidni iz naših krajev.

 

Leto Dan Stopnja mrka
2016 16. september Polsenčni
2017 10./11. februar Polsenčni
2017 7. avgust Delni
2018 27./28. julij Popolni

 

Lunini mrki sicer niso prav pogost pojav, jih pa vseeno lahko opazujemo večkrat kot Sončeve. Na desetletje lahko iz enega kraja na Zemlji opazujemo štiri do pet popolnih mrkov. Običajno se ne pojavljajo po kakšnem vzorcu, temveč precej nepovezano.

lunina-orbita_1
Pot Lune in Sonca po nebu. Zgolj v mesecih, ko sta Luna in Sonce blizu dvižnega ali spustnega vozla, se lahko dogajajo mrki.

Vsake toliko pa dobimo štiri popolne mrke zapored, torej vmes ni nobenega delnega ali polsenčnega. Temu pravimo lunarna tetrada. Mrki so v takem primeru med sabo časovno oddaljeni po 6 mesecev, torej imamo med posameznima mrkoma vsaj 6 polnih Lun. Mrk, ki mu bomo priča septembra 2015, je zadnji v tetradi mrkov, ki so bili 15. aprila 2014, 8. oktobra 2014 in 4. aprila 2015.

Po izračunih Nase bo v trenutnem stoletju 8 tetrad. Trenutna je druga, prva pa se je začela v letu 2003.

Giovanni Schiparelli, italijanski astronom, je izračunal, da se tetrade pojavljajo v obdobju 300 let bolj pogosto, naslednjih 300 let pa precej bolj poredko. Recimo med leti 1852 in 1908 ni bilo nobene tetrade. Mrki so sicer bili, vendar ni bilo niti enkrat štirih popolnih zapored. Naslednja tri stoletja imajo na drugi strani 17 tetrad.

KAKO NASTANE LUNIN MRK

Lunin mrk se zgodi, ko Luna na svoji poti okoli našega planeta zaide v Zemljino senco. Naš edini naravni satelit sicer naredi en krog okoli Zemlje vsak mesec, vendar je njena orbita rahlo nagnjena in v večini primerov zgreši Zemljino senco. Vsake toliko pa potuje točno skozi in takrat imamo priložnost opazovati mrk.

Lunar_eclipse_sideview_v01
Skica pojava Luninega mrka z označenima senco in polsenco. Senca je obarvana z rdečo svetlobo, ki tja zahaja zgolj zaradi sipanja Sončeve svetlobe v Zemljinem ozračju.

Staro grški astronom Aristarh je že pred 2300 leti preko opazovanja Luninega mrka opazil, da je senca Zemlje precej večja od Lune. Tako je pravilno sklepal, da je Luna manjša od Zemlje in iz primerjave premerov izračunal premer Lune.

Avtor besedila: Matic Smrekar, www.zlahkoto.si

Novoletni komet

Nočno nebo je v božičnem času začela krasiti zvezda repatica. Z lahkoto jo opazujemo z vsakim turističnim ali lovskim daljnogledom. Pravzaprav je vidna že s prostim očesom kot malo temnejša zvezdica, če le vemo, kam moramo usmeriti svoj pogled.

lovejoy_iso3200_1min_stack_1_gimp1_1200

Komet Lovejoy 26. decembra 2014, fotografiran iz Grmade nad Ribnico. Vidimo zeleno komo kometa, svetlo belo jedro in razvejan šibek rep. Foto: Matic Smrekar.

V prvih dneh novega leta bo nočno nebo razsvetljevala polna Luna. Pogled na komet z zanimivim imenom Lovejoy in označbo C/2014 Q2 bo zaradi tega malo slabši. Od 7. januarja 2015 naprej pa bo že dvignjen višje nad naše obzorje in malce svetlejši, zato pa lepa tarča za vse ljubitelje astronomije in narave.

Kje ga najdemo?

Zagotovo nam ne bo težko poiskati značilnega zimskega ozvezdja Orion, ki kraljuje na južni strani nočnega neba. Komet se trenutno nahaja pod njim, v januarju pa potuje vedno višje, proti ozvezdju bik. Za lažje iskanje prilagamo zvezdno karto, kjer je označena pot kometa.

Lovejoy2-1250px

Karta za pomoč pri iskanju božične repatice. Z rumeno je označena pot kometa v januarju 2015. Vir: skyandtelescope.com.

Kaj je komet?

Komet je v resnici ogromna kepa, sestavljena iz kamenja in različnih zmrznjenih snovi (voda, CO2, amonijak …). Običajno so veliki nekaj kilometrov, torej kot eno od večjih slovenskih mest. Okoli Sonca se gibljejo po sploščenih krožnicah – elipsah.

Ko se na svoji poti približajo Soncu, začne snov iz njihovega površja sublimirati (prehaja neposredno iz ledu v plin). Iz notranjosti kometa začnejo brizgati curki plinov in prahu, ki ostajajo za kometom. Opazujemo torej lahko trdno jedro kometa, oblak plinov okoli njega (pravimo mu “koma”) in ostanke prahu in plina, ki ostajajo za kometom, kar vidimo kot njegov rep.

Narava nas je za novo leto torej nagradila z lepo zvezdo repatico, obenem pa nas čaka nekaj jasnih noči – ne zamudite! Pa zvezdnatno srečno 2015!

 

Matic Smrekar, www.zlahkoto.si

Pristanek na kometu

Kaj bi naredil slavni agent 007, da bi pristal na kometu? Predstavljajte si znane prizore, kako skoči iz drvečega vlaka ali celo letala. Pristane malo opraskan. Morda ima celo malenkost zaprašeno obleko.

rosetta_01

Komet 67P/Churyumov-Gerasimenko, kot ga je videla sonda Rosetta septembra 2014. Vir: ESA.

Dobro, tako nekako bi bil videti pristanek iz drvečega letala v najbolj optimistični verziji. Komet pa po Osončju drvi z nekaj 10 kilometri na sekundo. Prevedeno v nam bolj znane kilometre na uro, bi to bilo z nekaj 1000 km/h. Kako pa bi sedaj pristali na tem drvečem kosu ledu, prahu in kamenja?

Natanko to bo poskusila izvesti sonda Philae, ki jo s seboj nosi Rosetta – satelit, ki kroži okoli kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko. Dodaten problem pri tem je, da se komet vrti okoli svoje osi. Nadalje je teren na njegovem površju povsem nepredvidljiv. Zakaj?

rosetta_01

Predvideno mesto pristanka sonde Philae, fotografirano septembra 2014 s sondo Rosetta. Vir: ESA.

Kot je očitno iz fotografij zgoraj, izpod površja nepredvidljivo brizgajo curki plinov, površje pa je precej razgibano – večji kosi ledu, ogromne razpoke itd. Poleg tega je površje najverjetneje prekrito z nekaj metrov debelo plastjo prahu.

Si predstavljate, kako vaš nekaj sto milijonov dolarjev vreden vesoljski helikopterček pristane v nekaj metrov debelo plast prahu in preprosto izgine? Dodatna zahteva je seveda, da ima pristajališče dovolj sončne svetlobe, saj se bo Philae napajala s pomočjo sončnih celic.

Precej nerodno. Pa vendar so se v Evropski vesoljski agenciji ESA odločili za ta drzen manever. 11. novembra 2014 zjutraj bo z višine 22 km Rosetta spustila malo sondo Philae na komet spodaj. Spust bo trajal 7 ur. Na agenciji ESA pravijo, da bo to peklenskih 7 ur!

rosetta_02

Tako nekako naj bi bil videti pristenek sonde Philae. Vir: ESA.

Mala sonda bo preučevala površje kometa, kar bo prava raziskovalna bomba, eden večjih raziskovalnih prebojev na področju kometov, Osončja in njegove zgodovine. Obenem pa izjemen tehnični izziv. Tega prizora in izsledkov, ki sledijo, vsekakor ne gre zamuditi!

Matic Smrekar

Rusijo spet presenetil meteorit

Rusijo je spet zadel meteorit. Več o tem bo znanega v prihodnjih dneh. Poglejte posnetek …

Preberi več

Nasa: Odkrili planet, kjer je možno življenje?

NASA je objavila odkritje planeta. ki bi lahko bil ugoden za življenje! Planet kroži okoli zvezde pritlikavke na daljavi, ki bi lahko omogočila prisotnost tekoče vode na površju. Novo nebesno telo se imenuje Kepler-186F in je del sistema petih planetov, ki krožijo okoli zvezde Kepler-186. Preberi več

Bo Nobelovo nagrado za fiziko dobil Slovenec?

Se še spomnite o velikem odkritju, o katerem so pred kratkim na veliko poročali številni mediji? To odkritje je prvi napovedal prav slovenski fizik. 

Preberi več