Category: Zima

Začenja se zima!

Jutri se začne december in začetek meteorološke zime. Že na začetku je nad 600m povsem spodobna snežna odeja za začetek zime. Za nižine je bilo v tem poslabšanju za stopinjo ali dve pretoplo, vsaj v večjem delu Slovenije in zapadlo je med 5-10cm snega, nekako po mojih pričakovanjih. V soboto od severa nov polarni vdor, sekundarni ciklon ki bo nastal nad Korziko bistveno ne bo vplival na vreme pri nas saj se bo nad nami okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Najbližje nam bo ciklon v nedeljo zjutraj zato ni izključeno zlasti na jugovzhodu občasno rahlo sneženje. Zaradi povečanega gradienta zračnega tlaka bo od petka do nedelje bolj vetrovno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Zaradi burje bo na Primorskem največ sončnega vremena, drugod pa bo več oblačnosti vse dni do konca tedna. Od ponedeljka naprej pa bomo padli pod severozahodni zračni tok, to pomeni da bo na severni strani Alp oblačno s sneženjem, pri nas pa bo več sončnega vremena, jutra bodo mrzla, v krajih s snežno odejo lahko tudi pod -10 °C. Tak tip vremena bo trajal tudi v torek in deloma sredo, ko pa se bo postopno okrepilo območje visokega zračnega pritiska nad večjim delom srednje Evrope. Anticiklon nad nami v tem letnem času pomeni inverzijo, ko imamo po nižinah večji del dneva meglo ali nizko oblačnost, v višjih legah pa je sončno in topleje. Na severozahodu pa se bo od grenlandskega odcepil nov anticiklon, ki se bo okrepil nad severnim delom Atlantika, kar pomeni proti koncu tedna nov prodor polarnega zraka proti Sredozemlju. Zelo podobna situacija kot tokrat z malo sreče pa bomo tudi po nižinah dobili spodobno snežno odejo.

Gregor Skok(ciklon.si)

Vir fotografije: meteociel.fr

Še zadnji poskus zime, ki to ni bila

Torej letošnja zima bo še ena, ki ji bomo rekli zelo slaba zima. Letošnjo zimo si bomo zapomnili po mrzlem tednu v januarju to pa je tudi vse s čimer se lahko pohvali. Po povprečni temperaturi izstopata december in februar medtem ko lahko januar štejemo med bolj normalne, kajti tako hladnega ni bilo že od leta 2010. Če pogledamo na spodnjo sliko, vidimo da je bila po povprečni temperaturi v osrednji Sloveniji ena najbolj milih v zadnjem obdobju, verjetno bo peta najtoplejša. Še enkrat več se je izkazalo da na polarni vrtinec vpliva stratosferski veter nad Ekvatorjem bolj znan kot QBO. Z rdečo sem označil zime z el ninom in stratosferskim zahodnikom kot je bil letos. In takih s takimi parametri in nizko sončno aktivnostjo so bile v tem klimatološkem obdobju še tri in dve sta v rangu med TOP3 najtoplejšimi.  Preberi več

Ponekod sneg, ponekod manj… (petek, 6.2.2015)

Vreme zelo rado preseneti, tokrat je močno presenetilo. Začnimo najprej z razlago tega kar se je zgodilo; zakaj torej nismo bili deležni tolikšnih količin snega, kot je sprva kazalo? Preberi več

SNEŽENJE (30.1.2015)

Tako, sneg nas je po enem mesecu zopet obiskal in lahko rečemo, da je šlo tokrat za drugo konkretnejšo pošiljko snega v letošnji zimi. Nekateri zadovoljni, nekateri manj. Resnici na ljubo, mi smo kar zadovoljni. Naše napovedi so se večinoma uresničile.

Preberi več

Trendi različnih podnebnih spremenljivk v Sloveniji in druge zanimivosti

Torej na začetku vam bom povedal, kaj sploh je podnebje in kako lahko vpliva le-to na nek kraj.

Pojem podnebje obsega čisto vse vremenske pojave, ki se pojavijo na nekem območju. Podnebje pa seveda ni odvisno samo od enega dejavnika, naprimer atmosfere. Ampak na podnebje vpliva bistveno več dejavnikov. V Sloveniji najbolj vplivajo na podnebje naslednji dejavniki: oddaljenost od morja, nadmorska višina, razgibanost reliefa,vetrovnost nekega kraja in sevanje sonca). Seveda v manjši meri vpliva  tudi sama sestava in poraščenost tal.

Podnebni tipi v Sloveniji.

Kljub majhnosti Slovenije ima naša država kar nekaj različnih podnebnih tipov. Skrajni jugozahodni del Slovenije v bližini morja ima tipično submediteransko podnebje, ki je značilno za obalni del in tudi ponekod bolj proti notranjosti. Submediteransko podnebje poteka vse čez Goriško Brdo, Novo Gorico preko Kopra. Malo bolj proti vzhodu in severu pa je že prisotno zmerno celinsko podnebje. Pas od Jesenic-Bovca na severu do Kočevja na jugovzhodu in Ilirske Bistrice na jugozahodu ima zmerno celinsko podnebje zahodne, južne Slovenije. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, Pohorje pa imajo že gorsko podnebje, ki se deli na podnebje nižjega gorskega sveta in višjega. Območje kjer za katero je značilno zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije se začne nad Ljubljansko kotlino na zahodu in konča pri Mariboru proti severovzhodu. Vzhodno od Maribora, Celja in severovzhodno od Novega mesta pa imajo že podnebje vzhodne Slovenije.

Podnebni tipi v Sloveniji

Padavine v Sloveniji.

Naša država je zraven zahodnega dela Norveške, Velike Britanije, južnega dela Islandije, Balkana, Alpskih držav ena izmed najbolj namočenih.

Vir slike: Svarog.si

Vir slike: Svarog.si

Največ padavin čez leto na pade na privetrnih straneh pregrad zahodne Slovenije. Predvsem zaradi izrazitih orografskih padavin, ki so najbolj pogoste ob Genovskem ciklonu in JZ višinskih vetrovih. Letna količina na tem območju je v povprečju najvišja na območju Bohinja, Bovca, torej bolj zahodnega, jugozahodnega dela Julijskih Alp. Tukaj lahko dobijo letno tudi blizu 3000 mm padavin. Tudi višja hribovja vzhodno od Nove Gorice in okolice Snežnika dobijo med 2500-3000 m padavin. Na skrajnem jugozahodu Slovenije ob morju pade letno od 900 do 1200 mm padavin. Druga orografska pregrada, kjer se količina padavin poveča so še Karavanke in zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp. Na teh območjih pade že manj padavin, večinoma med 1500 in 2000 m. Tretjo območje, kjer se padavine povečajo se nahaja na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in na območju Pohorja. Tukaj znaša letna količina padavin med 1300 in 1600 mm padavin. V Ljubljanski kotlini se padavine zmanjšujejo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Vzhodni del Ljubljane ima letno količino med 1200-1300 mm, zahodni pa med 1300-1400 mm. Območje kjer pade letno 1200-1300 mm padavin se začne nekaj km zahodno od Maribora, kjer se začne Dravska dolina in poteka preko mesta Ruše, Velenja na jugozahodni strani Pohorja vse Laškega do Črmomlja na jugovzhodu. Vzhodno od teh krajev znaša povprečna letna količina 1100-1200 mm na delu Celjske kotline, Novega mesta, Haloz. Še bolj vzhodno pa pade 1000-1100 mm padavin, na severnem delu Dravskega polja vse do Brežic. Na vzhodnem delu Štajerske pa pade še samo med 900 in 1000 mm padavin, v Pomurju še manj večinoma med 700-900 mm. Najbolj suhi kraji so ravno od Madžarski meji, na širšem območju Lendave.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Padavinski ekstremi v obdobju med leti 1961 in 2000.

V Sloveniji so zaradi vpliva treh različnih podnebij (Submediteranskega, Gorskega, Celinskega) vsako leto dokaj pogosti različni padavinski ekstremi. Tukaj bom predvsem poudaril, da je naprimer za Pomurje lahko že manj kot 50 mm ekstrem, medtem ko še za kraje, ki ležijo na privetrnih straneh zahodne Slovenije še pri 100-150 mm ni nekih vidnih posledic, zaradi prevelike količine padavin. Torej lahko omenimo, da so ti kraji navajeni na takšno veliko količino padavin, voda pa seveda lahko odteče, saj so ta območja precej hribovita, medtem ko na ravninskem delu voda ostane in ne more odtečti. Spodnja slika prikazuje 12-urno višino padavin, ki je padla s povratno dobo 50 let. Lepo vidimo, da je najvišji višek padavin na območju Bovca in okolice, tam je v le 12 urah, padlo enkrat v preteklosti preko 330 mm padavin. Odstopajo še tudi območja okoli Snežnika, Nove Gorice, severnega dela Kamniško Savinskih Alp. Malce manj odstopajo tudi kraji na zahodnem delu Ljubljanske kotline, območje okoli Kočevja in severna stran Pohorja( na širšem območju Ruškega Pohorja in okoliške doline). Na teh območjih je padlo enkrat v preteklosti, v samo 12 urah med 120 in 150 mm padavin. Drugod je bila največja 12-urna količina padavin manjša.

max-12-hour-precipitation_50-years_61-00

Vir slike: Arso.si

No tale pa prestavlja najvišjo 48-urno višino padavin s povratno dobo celih 100 let in v istem obdobju. Padavinski viški so prisotni na podobnih mestih, kot pri maksimalni 12-urni količini.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Snežni ekstremi.

Slovenija je znana kot država v kateri je kar pogosto prisotna snežna odeja v zimskem obdobju, torej v decembru, januarju, februarju. Največ snega pade ob tipičnih Genovskih ciklonih, ki se pomika proti vzhodu(Madžarski). Večinoma takrat pade med 15-30 cm snega v nižinskem delu Slovenije, Največ snega ob podobnih situacijah pade v višjih legah zahodne Slovenije. Pri Balkanskem ciklonu, ki gre dovolj severno pa dobijo največ snega predvsem kraji na območju južne (Snežnik), jugovzhodne in severovzhodne Slovenije(Pohorje, Haloze). Tukaj bi izpostavil predvsem fenomen Ljubljanske kotline, ob SV vetrovih, ko se padavine posušijo do tal, povsod okoli pa lepo sneži. Lep primer tega je bil 24.1.2014. Spodaj je lep primer Balkanskega ciklona, ki se premika proti jugovzhodu. V tem primeru je na območju južne, osrednje, vzhodne, severne Slovenije zapadlo kar nekaj snega.

archives-2012-12-8-12-0 (1)

Vir slike: Meteociel.fr

Pa še primer kako izgleda klasični Genovski ciklon, torej fronta se razbije nad Alpami, primarni ciklon nadaljuje pot proti vzhodu, sekundarni pa nastane v severnem Sredozemlju. Ponavadi takšna situacija prinese sneg vse do nižin. Seveda je odvisno do kako močnega prodora hladnega zraka preko Alp pride.

Vir slike: Meteociel.fr

Vir slike: Meteociel.fr

 Najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let. 

V tem primeru je bilo vzeto obdobje med leti 1951-2005, največ snega v Sloveniji ponavadi letno zapade v Julijskih Alpah, nato sledijo Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Snežnik. V nižinskem svetu pade v povprečju najmanj snega seveda v bližini morja. Največ pa na območju zahodnega dela Ljubljanske kotline, Zgornje-Savinjske doline, zahodnega dela Koroške in severnega dela Pohorja (Dravske doline). Tukaj lahko tudi vidimo, da bila največja višina snežne odeje med 100-150 cm. Drugod po nižinskem delu pade snega večinoma manj.

max-snow-depth_50-years_51-05

Vir slike: Arso.si

Dnevi s snežno odejo. Snežna odeja praviloma vztraja najdlje na območjih, ki so manj izpostavljeni soncu, torej predvsem na osojnih delih. V hribih ima seveda tudi nadmorska višina zelo velik vpliv na to kako dolgo drži snežna odeja. Največ dnevov s snežno odejo imajo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Kot zanimivost bi povedal, da sem opazil kar precejšnje razlike, naprimer med severno stranjo Pohorja in južno stranjo, ki dobi manj snega v povprečju.

mean-seasonal-snow-cover-duration_61-90

Vir slike: Arso.si

Upam da vam bo všeč.

Avtor: Kristijan cizerl (Ciklon.si)

OBRAZLOŽITEV: Zakaj se “letošnji” sneg “ne” tali?

Ker se v letošnji zimi pojavljajo dvomi glede naravnega snega in na splošno vremena, je vse več ljudi, ki še realno razmišljajo, razburjenih nad “pranjem možganov” raznih ljudi, ki so trdno prepričani v svojih glavah, da nas NATO in še kakšne druge organizacije zaprašujejo in zastrupljajo s kemikalijami, zraven pa vplivajo tudi na vreme. Ker so v te “skupine” vključeni tudi nekateri izobraženi ljudje, so nekatere trditve in članki precej strokovno napisani in prav to zavede vse več ljudi, ki žal ne razmišljajo s svojimi glavami in verjamejo vsemu, kar preberejo ali slišijo.

Preberi več