Category: Vremenska enciklopedija

Poplavna ogroženost Slovenije

Padavine so v Sloveniji zelo spremenljive. Povsem normalno je, da v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je dolgoletno povprečje. Mesečna spremenljivost je še mnogo večja, saj je lahko dolgoletno povprečje preseženo za več kot 100%, ali pa padavin praktično ni, in to ne glede na letni čas.

Tako smo imeli v zadnjih 100 letih precej let s hudimi sušami (npr. leta 1921, 1938, 1949, 1963, 1983, 1992, 2000, 2001, 2003, 2003, 2017), hkrati pa tudi leta z katastrofalnimi poplavami (1901, 1926, 1954, 1990, 1998, 2007, 2010). Poplave najpogosteje povzročajo poletna neurja in dolgotrajnejša jesenska deževja, ko lahko na območju največje namočenosti v zgornjem Posočju pade tudi več kot 400 mm padavin v enem dnevu, v osrednji Sloveniji od 140 do 200 mm in v vzhodni od 60 do 100 mm. Dnevne količine padavin, ki povzročajo nevarna povečanja pretokov, so v Posočju nad 250 mm, v Kamniško-Savinjskih Alpah 150 mm, v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije pa še manj.

Katera pa so območja z največjo poplavno ogroženostjo v Sloveniji?

Redne poplave prizadanejo okoli 20.00 ha, oziroma 1% ozemlja Slovenije. Med redna (pogosta) poplavišča spadajo nekatera kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje, Grosupeljsko polje, Radensko polje, Pivka),  pri katerih poplave nastopijo počasi, voda stoji več dni ali tednov in nato počasi odteče skozi kraško podzemlje. Poplave več krat nastopijo tudi na Ljubljanskem barju in ob obpanonskih rekah z zelo majhnim strmcem (Mura, Krka, Dravinja, spodnja Sotla). Za poplave ob teh rekah je značilno, da se vode zaradi razlike v dotoku visokih voda in pretočnih zmogljivosti strug razlijejo po ravnini in počasi odtečejo. Za sabo pa pustijo peščeno-ilovnate naplavine.

Največ površja Slovenije kar 237.00 ha (12% ozemlja) pa ogrožajo hudourniške poplave. Te so lahko kratkotrajne in izjemno silovite. Nekatere od njih lahko dobijo obsežnosti povodnji, kakor npr. vodna ujma v Železnikih in okolici 18. septembra 2007. Značilne so za ozke doline vzdolž hudournikov v vzpetem svetu. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko plavja in po nekaj urah upadejo. Od večjih rek so hudourniške poplave značilne za Soro, Savinjo, Mislinjo in Kamniško Bistrico.

Karta območij največje poplave ogroženosti v Sloveniji.

Možnosti poplav na območju slovenske obale.

Najnižje predele v neposredni bližini Jadranskega morja pa ogrožajo tudi poplave morja. Najpogosteje so pojavijo ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem tlaku in ob jugu, ki morske gmote potiska v severni Jadran. Dodatno lahko k visoki plimi prispevata tudi valovanje in lastno nihanje morja v Tržaškem zalivu oziroma v posameznih zalivih znotraj njega. Ko morska gladina preseže 85 cm nad srednje vrednostjo, morje ob slovenskih obali prestopi obalno črto.

Poplave morja najbolj ogrožajo nabrežja v Piranu, Izoli, Kopru, ne povzročajo pa večinoma večje škode. Visoke plime in poplave morja so najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, v sezoni jih je v povprečju 10-15. V prihodnje pa utegnejo biti še pogostejše, saj podnebni scenariji zaradi globalnega segrevanja ozračja predvidevajo dvig morske gladine.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si).

Viri:

Arso.si

Knjiga veliki atlas Slovenije (2013, avtorji besedil prof. dr. Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos)

 

Neprevetrenost Apaške doline in podnebne značilnosti severne in vzhodne Štajerske

Danes zjutraj smo ponovno opazili izjemno velike razlike pri temperaturah po našem delu Slovenije. V oči nam je padla Apaška dolina na severovzhodnem delu Štajerske in kraji, ki ležijo severno in severozahodne od tega kraja. Ti kraji so bili še danes zjutraj neprepihani, medtem ko je iztočasno po večjem delu Slovenije že zdavnaj zapihal JZ.  Kljub močni topli advekciji so bili prej omenjeni kraji zraven Koroške med najhladnejšimi v Sloveniji. Zanimalo nas je zakaj je prišlo do tega, za Koroško tako in tako že vse vemo, da ostanejo pogosto med neprepihanimi zaradi zelo visokih pregrad (Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank) v smeri proti jugozahodu.

Slikovna ponazoritev jugozahodnih vetrov na območju Štajerske, Prekmurja.

Kar se pa tiče padavinskih značilnosti celotnega koridorja severne-vzhodne Štajerske pa izgleda zadeva nekako takole. Apaška dolina je v povprečju med najbolj sušnimi kraji v Sloveniji. Sploh zaradi velike oddaljenosti od prve resne orografske pregrade, v Sloveniji je jugozahodnik v povprečju dominantna smer vetra. Manj jugozahodnika pa načeloma pomeni tudi manj prisilnega dviga in posledično manj ali celo v nekaterih primerih nič padavin.
Na spodaj prilepljeni karti povprečne letne količine padavine (celotnega teritorija severne-vzhodne Štajerske, Prekmurja) se lepo vidi postopno zmanjševanje le-te v smeri JZ-SV ali Z-V. Najvišji vrhi Pohorja imajo letno količino že kar okoli 1500 mm. Južni obronki Pohorja in v dolini imajo manjšo letno količino padavin kot pa severni zaradi efekta feniziacije (sušenja padavin ob S-SV vetrovih). Če pogledamo dolgoletno povprečje (Glažuta 1050 m.n.v dobi kar 1450 mm, Lovrenc na Pohorju (1296mm), Ruše (1250mm), Maribor tabor (1050mm), Slovenske Konjice (1060 mm), MB letališče (960 mm), Ptuj (980 mm). V krajih severno in vzhodno od Radenc proti Apaški dolini in naprej proti Avstriji, Madžarski pa pade povprečje že pod 900 mm.

Cilj našega prispevka je bil, predvsem da prikažemo izjemno podnebno raznolikost naše majhne Slovenije. Praktično vsaka dolina, kotlina, nižina ima svojo posebno mikroklimo in se razlikuje od drugih. Tako da kar se tiče teh razlik lahko rečemo, da je naša država edinstvena. Glavni krivec za te razlike pa je seveda naš izjemno razgiban relief in mešanje treh popolnoma različnih tipov klime (submediteranska klima s svojimi vplivi iznad jugozahodne smeri, alpska klima iz severozahodne smeri ter subpanonska klima iznad vzhodne smeri).

Viri:

arso.si

Pripravil: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Jezera hladnega zraka in oblačna morja

Ob anticiklonih, ki so, kot ime pove, nekako nasprotni ciklonom, je v središču visok zračni pritisk, tudi smer splošnih vetrov v njih je pri tleh zato nasprotna, in sicer v smeri urnih kazalcev. V premeru so večinoma večji od ciklonov in merijo okrog 3000 km, niso tako lepo krožnih oblik kot cikloni, a so torej dokaj obsežni.

Na tej sliki(500hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

Na tej sliki (500 hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

V višinah nad anticikloni je vzhodni del grebena planetarnih valov in pri nas prevladujejo severozahodni višinski vetrovi. Posebnost anticiklonov je, da se zaradi trenja pri tleh poleg kroženja zrak po malo tudi razteka. Na njegovo mesto pa se z višin prav počasi spušča višinski zrak, sicer bi zraka spodaj zmanjkalo, pritisk bi padel in anticiklon bi odmrl. Spuščajoči se zrak se zaradi stiskanja ogreva in stabilizira. Če je bilo v spuščajočem se zraku še kaj oblakov, ti v ogreti zrak izhlapijo in nebo se zjasni. Zato ob anticiklonih prevladuje lepo vreme.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Pozimi je v gorah ob anticiklonih navadno res lepo vreme in razmeroma toplo vreme. Kaj pa malo nižje v dolinah in kotlinah? Kakor kje: jasno anticiklonalno in razmeroma mirno vreme omogoča močno sevanje in ohlajanje tal. Ob nagnjenih pobočjih se ponoči od tal ohlajeni zrak počasi spušča navzdol in polni doline in kotline s hladnim zrakom, prejšnji toplejši pa je odrinjen nadenj. Tako na prehodu iz spodnjega hladnega v zgornji toplejši zrak navzgor temperatura narašča in imamo tako imenovano dvignjeno temperaturno inverzijo.

Kaj pa sploh je temperaturna inverzija?

To je zelo stabilna plast, ki preprečuje navpično mešanje zraka. Nastane dokaj zaprto jezero hladnega zraka, ki pozimi navadno traja več dni. Če se kotlinski zrak nadalje ohladi pod rosišče, se zapolni z meglo. Onesnaževalci na tleh pa mu dodajo razne primesi in nastane megleno jezero vlažnega in onesnaženega zraka. Nad njih je razmeroma toplo, sončno, suho in prijetno vreme.

Megla nad Šaleško kotlino.

Megla nad Šaleško kotlino.

Do katere višine navadno segajo kotlinska jezera hladnega zraka?

Kotlinska jezera hladnega zraka segajo v večini do tiste višine, kjer je kotlina do okrog ene tretjine odprta oz. da je počasni dotok zraka v kotlino enak odtekanju. Tako je prevladujoča debelina jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini okrog 25 m(do sedla Šmarne gore), v Celjski kotlini, ki je proti vzhodu močno odprta, pa le okrog 120 m.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Inverzije, ki zgoraj zapirajo kotlinski zrak, so lahko precej močne oziroma izrazite. Poleti ob  kratkih nočeh pa to ne drži več, saj kmalu po sončnem vzhodu to inverzijo premeša in razkroji sončno obsevanje. Pozimi, ko so noči dolge in je sončno obsevanje šibko, megla pa ga še odbija, so potrebni za razkroj meglenih jezer v kotlinah zelo močni severni vetrovi ali pritok še hladnejšega zraka. To pa se dogaja o približujočem se ciklonu ali prehodu hladne fronte. Lepega sončnega vremena je zato pozimi po dolinah in kotlinah res malo.

Nastanek subsidenčne inverzije.

Spuščanje zraka v anticiklonih sega nekako med gore, saj se niže zrak ne more raztekati. Na tej meji nastane obsežna tako imenovana subsidenčna inverzija, ki se pojavlja navadno na višinah med 800 in 3000 m in pokriva vso Slovenijo. Nad njo je zrak čist, pod njo pa je včasih očitno onesnažen in mrčast. Z vrhov gora vidimo temno plast onesnaženega zraka. Vsekakor pa je vidnost pod inverzijo znatno manjša kot nad njo. Če je zrak pod subsidenčno inverzijo bolj vlažen in se ohladi pod rosišče, dobimo čez vso Slovenijo razmeroma tanko oblačno plast, ki jo vidimo z gora kot oblačno morje.

Scotland;Mountains;LandSea

Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Wikipedia

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Veliki vremenski sistemi v Evropi in Sloveniji

Zaradi temperaturnih razlik med polom in tropskimi predeli in zaradi vpliva vrtenja Zemlje prevladujejo v zmernih širinah severne poloble splošni zahodni vetrovi z največjimi hitrostmi do 800 km/h na višinah 6 in 9 km (vetrovni stržen). Pod njim je bolj ali manj stalna nagnjena meja med hladnim polarnim in toplejšim subtropskim zrakom, polarna fronta, ki je navzgor nagnjena tako, da je hladni (gostejši) zrak v obliki klina pod toplim.

ecm1120a

Osnovna karta na 500hpa ploskvi. Prikaz visokega, nizkega zračnega pritiska v Evropi.

Na polarni fronti oz. v teh zahodnih vetrovih se pojavljajo zelo dolgi horizontalni prečni valovi, to je zajede hladnega zraka proti jugu (doline) in zajede toplega zraka proti severu (grebeni). Tipična dolžina teh valov je okoli 6000 km in so med največjimi vremenskimi tvorbami v atmosferi. Globoka dolina lahko torej prekrije vso Evropo.

230511

Tokovnice obsežnih zračnih tokov. Dolgi atmosferski val z dolino nad zahodno in grebenom nad vzhodno Evropo

Če os doline leži zahodno od nas, pihajo nad nami jugozahodni vetrovi, ko pa se dolina pomakne vzhodno od nas, pa začnejo pihati v višinah severozahodni vetrovi. V spodnjem delu doline, vzhodno od njene osi, radi nastajajo manjši (okrog 2000 km dolgi) valovi, ki se navadno pri tleh razvijejo v ciklone.

Kaj sploh cikloni so?

 Cikloni so precej veliki vrtinci, v katerem se polarna fronta zlomi in nastaneta topla in hladna fronta. Ob obeh frontah se toplejši in vlažnejši zrak dviga, kar ustvarja oblake in padavine. Vetrovi v ciklonu pihajo pri tleh v nasprotni smeri urnih kazalcev in malo navznoter, ker je v sredini najnižji zračni pritisk. Poleg vrtenja se zato zrak v ciklonih počasi tudi steka proti središču, kar povzroča tudi tam rahlo dviganje zraka, njegovo ohlajanje in kondezacijske procese. Cikloni se navadno pomikajo v tokovih velikih valov in z njimi navadno proti vzhodu ali severovzhodu. Z njimi potujejo fronte z oblačnimi in padavinskimi pasovi, ki so navadno spiralno zaviti in lepo vidni na satelitskih slikah.

84717665

Ciklonsko območje nad osrednjo Italijo.

Sekundarna ciklonska območja na območju Slovenije.

Pomembna posledica topografskih in reliefnih razmer širše okolice Slovenije je nastanek sekundarnih ciklonov v severnem Sredozemlju, kar je spet specifična posledica tega območja. Hladne fronte, ki v povprečju vsake štiri dni prečkajo srednjo Evropo, se včasih na Alpah ukrivijo in zlomijo ter skupaj z nadaljnjim pretokom zraka čez Alpe in južno od njih ustvarijo manjši stacionarni ciklon, imenovan tudi sredozemski ali genovski ciklon. Ta povzroča dodatno stekanje in dviganje zraka, labilizacijo ozračja ter trajnejše poslabšanja vremena tudi pri nas. Kadar ciklon ne nastane , nas hladna preide v nekaj urah. Zaradi njega pa se zaustavi, nad nami celo spremeni tip (preide v stacionarno toplo fronto) in lahko povzroči dalja časa trajajočo slabo vreme(dolgotrajne in izdatne padavine). Jedra sekundarnih sredozemskih ciklonov potujejo le redko prav čez nas proti vzhodu, večinoma potujejo prek južnega Jadrana proti jugovzhodu. Ob njihovem nastanku prevladujejo pri nas jugozahodni, nato južni in zatem jugovzhodni vetrovi. Ko se jedro ciklona premakne vzhodneje, pa nas fronta preide in se pojavijo pri tleh hladni severni in severovzhodni vetrovi z burjo na Primorskem.

8a-image

Značilna razporeditev padavin ob klasičnem Genovskem ciklonu(takrat ko se še nahajamo na privetrni strani ciklonskega območja). Največ padavin pade v takih situacijah v zahodni Slovenije ter tudi na območju Snežnika, Kamniško-Savinjskih Alp.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Trendi različnih podnebnih spremenljivk v Sloveniji in druge zanimivosti

Torej na začetku vam bom povedal, kaj sploh je podnebje in kako lahko vpliva le-to na nek kraj.

Pojem podnebje obsega čisto vse vremenske pojave, ki se pojavijo na nekem območju. Podnebje pa seveda ni odvisno samo od enega dejavnika, naprimer atmosfere. Ampak na podnebje vpliva bistveno več dejavnikov. V Sloveniji najbolj vplivajo na podnebje naslednji dejavniki: oddaljenost od morja, nadmorska višina, razgibanost reliefa,vetrovnost nekega kraja in sevanje sonca). Seveda v manjši meri vpliva  tudi sama sestava in poraščenost tal.

Podnebni tipi v Sloveniji.

Kljub majhnosti Slovenije ima naša država kar nekaj različnih podnebnih tipov. Skrajni jugozahodni del Slovenije v bližini morja ima tipično submediteransko podnebje, ki je značilno za obalni del in tudi ponekod bolj proti notranjosti. Submediteransko podnebje poteka vse čez Goriško Brdo, Novo Gorico preko Kopra. Malo bolj proti vzhodu in severu pa je že prisotno zmerno celinsko podnebje. Pas od Jesenic-Bovca na severu do Kočevja na jugovzhodu in Ilirske Bistrice na jugozahodu ima zmerno celinsko podnebje zahodne, južne Slovenije. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, Pohorje pa imajo že gorsko podnebje, ki se deli na podnebje nižjega gorskega sveta in višjega. Območje kjer za katero je značilno zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije se začne nad Ljubljansko kotlino na zahodu in konča pri Mariboru proti severovzhodu. Vzhodno od Maribora, Celja in severovzhodno od Novega mesta pa imajo že podnebje vzhodne Slovenije.

Podnebni tipi v Sloveniji

Padavine v Sloveniji.

Naša država je zraven zahodnega dela Norveške, Velike Britanije, južnega dela Islandije, Balkana, Alpskih držav ena izmed najbolj namočenih.

Vir slike: Svarog.si

Vir slike: Svarog.si

Največ padavin čez leto na pade na privetrnih straneh pregrad zahodne Slovenije. Predvsem zaradi izrazitih orografskih padavin, ki so najbolj pogoste ob Genovskem ciklonu in JZ višinskih vetrovih. Letna količina na tem območju je v povprečju najvišja na območju Bohinja, Bovca, torej bolj zahodnega, jugozahodnega dela Julijskih Alp. Tukaj lahko dobijo letno tudi blizu 3000 mm padavin. Tudi višja hribovja vzhodno od Nove Gorice in okolice Snežnika dobijo med 2500-3000 m padavin. Na skrajnem jugozahodu Slovenije ob morju pade letno od 900 do 1200 mm padavin. Druga orografska pregrada, kjer se količina padavin poveča so še Karavanke in zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp. Na teh območjih pade že manj padavin, večinoma med 1500 in 2000 m. Tretjo območje, kjer se padavine povečajo se nahaja na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in na območju Pohorja. Tukaj znaša letna količina padavin med 1300 in 1600 mm padavin. V Ljubljanski kotlini se padavine zmanjšujejo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Vzhodni del Ljubljane ima letno količino med 1200-1300 mm, zahodni pa med 1300-1400 mm. Območje kjer pade letno 1200-1300 mm padavin se začne nekaj km zahodno od Maribora, kjer se začne Dravska dolina in poteka preko mesta Ruše, Velenja na jugozahodni strani Pohorja vse Laškega do Črmomlja na jugovzhodu. Vzhodno od teh krajev znaša povprečna letna količina 1100-1200 mm na delu Celjske kotline, Novega mesta, Haloz. Še bolj vzhodno pa pade 1000-1100 mm padavin, na severnem delu Dravskega polja vse do Brežic. Na vzhodnem delu Štajerske pa pade še samo med 900 in 1000 mm padavin, v Pomurju še manj večinoma med 700-900 mm. Najbolj suhi kraji so ravno od Madžarski meji, na širšem območju Lendave.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Padavinski ekstremi v obdobju med leti 1961 in 2000.

V Sloveniji so zaradi vpliva treh različnih podnebij (Submediteranskega, Gorskega, Celinskega) vsako leto dokaj pogosti različni padavinski ekstremi. Tukaj bom predvsem poudaril, da je naprimer za Pomurje lahko že manj kot 50 mm ekstrem, medtem ko še za kraje, ki ležijo na privetrnih straneh zahodne Slovenije še pri 100-150 mm ni nekih vidnih posledic, zaradi prevelike količine padavin. Torej lahko omenimo, da so ti kraji navajeni na takšno veliko količino padavin, voda pa seveda lahko odteče, saj so ta območja precej hribovita, medtem ko na ravninskem delu voda ostane in ne more odtečti. Spodnja slika prikazuje 12-urno višino padavin, ki je padla s povratno dobo 50 let. Lepo vidimo, da je najvišji višek padavin na območju Bovca in okolice, tam je v le 12 urah, padlo enkrat v preteklosti preko 330 mm padavin. Odstopajo še tudi območja okoli Snežnika, Nove Gorice, severnega dela Kamniško Savinskih Alp. Malce manj odstopajo tudi kraji na zahodnem delu Ljubljanske kotline, območje okoli Kočevja in severna stran Pohorja( na širšem območju Ruškega Pohorja in okoliške doline). Na teh območjih je padlo enkrat v preteklosti, v samo 12 urah med 120 in 150 mm padavin. Drugod je bila največja 12-urna količina padavin manjša.

max-12-hour-precipitation_50-years_61-00

Vir slike: Arso.si

No tale pa prestavlja najvišjo 48-urno višino padavin s povratno dobo celih 100 let in v istem obdobju. Padavinski viški so prisotni na podobnih mestih, kot pri maksimalni 12-urni količini.

Vir slike: Arso.si

Vir slike: Arso.si

Snežni ekstremi.

Slovenija je znana kot država v kateri je kar pogosto prisotna snežna odeja v zimskem obdobju, torej v decembru, januarju, februarju. Največ snega pade ob tipičnih Genovskih ciklonih, ki se pomika proti vzhodu(Madžarski). Večinoma takrat pade med 15-30 cm snega v nižinskem delu Slovenije, Največ snega ob podobnih situacijah pade v višjih legah zahodne Slovenije. Pri Balkanskem ciklonu, ki gre dovolj severno pa dobijo največ snega predvsem kraji na območju južne (Snežnik), jugovzhodne in severovzhodne Slovenije(Pohorje, Haloze). Tukaj bi izpostavil predvsem fenomen Ljubljanske kotline, ob SV vetrovih, ko se padavine posušijo do tal, povsod okoli pa lepo sneži. Lep primer tega je bil 24.1.2014. Spodaj je lep primer Balkanskega ciklona, ki se premika proti jugovzhodu. V tem primeru je na območju južne, osrednje, vzhodne, severne Slovenije zapadlo kar nekaj snega.

archives-2012-12-8-12-0 (1)

Vir slike: Meteociel.fr

Pa še primer kako izgleda klasični Genovski ciklon, torej fronta se razbije nad Alpami, primarni ciklon nadaljuje pot proti vzhodu, sekundarni pa nastane v severnem Sredozemlju. Ponavadi takšna situacija prinese sneg vse do nižin. Seveda je odvisno do kako močnega prodora hladnega zraka preko Alp pride.

Vir slike: Meteociel.fr

Vir slike: Meteociel.fr

 Najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let. 

V tem primeru je bilo vzeto obdobje med leti 1951-2005, največ snega v Sloveniji ponavadi letno zapade v Julijskih Alpah, nato sledijo Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Snežnik. V nižinskem svetu pade v povprečju najmanj snega seveda v bližini morja. Največ pa na območju zahodnega dela Ljubljanske kotline, Zgornje-Savinjske doline, zahodnega dela Koroške in severnega dela Pohorja (Dravske doline). Tukaj lahko tudi vidimo, da bila največja višina snežne odeje med 100-150 cm. Drugod po nižinskem delu pade snega večinoma manj.

max-snow-depth_50-years_51-05

Vir slike: Arso.si

Dnevi s snežno odejo. Snežna odeja praviloma vztraja najdlje na območjih, ki so manj izpostavljeni soncu, torej predvsem na osojnih delih. V hribih ima seveda tudi nadmorska višina zelo velik vpliv na to kako dolgo drži snežna odeja. Največ dnevov s snežno odejo imajo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Kot zanimivost bi povedal, da sem opazil kar precejšnje razlike, naprimer med severno stranjo Pohorja in južno stranjo, ki dobi manj snega v povprečju.

mean-seasonal-snow-cover-duration_61-90

Vir slike: Arso.si

Upam da vam bo všeč.

Avtor: Kristijan cizerl (Ciklon.si)

Svetovni dan meteorologije – 23. marec

Vreme in podnebje – vključevanje mladih

23. marca Svetovna meteorološka organizacija (SMO), ki šteje že 191 članic, in svetovna meteorološka skupnost vsako leto obeležita svetovni dan meteorologije. Na ta dan leta 1950 je SMO iz konvencije prerasla v organizacijo, leto pozneje pa je pridobila status specializirane agencije v okviru Združenih narodov (ZN).

Preberi več