Category: Poplave

Pred nami je večdnevno poslabšanje vremena z možnim obilnim dežjem in viharnim jugozahodnikom.

Vse bolj se vidijo obrisi neke realne slike v prihodnjih 10 dneh in tudi v nadaljevanju. Torej iz globalnega vidika se slika kaj dosti ne bi smela spremeniti vsaj do konca prve dekade novembra. Imamo sicer rahlo negativna AO,NAO indeksa, ki povzročita v večini primerov spust polarne fronte nekoliko bolj proti jugu. Sploh negativna Severno-Atlantska oscilacija načeloma pomeni povečano možnost za pozitivne anomalije na območju Atlantika in negativne na širšem območju Sredozemlja, oziroma takrat pogosto zahodni (zonalni) vetrovi izgubijo na moči. Na območju osrednje, jugovzhodne Evrope pa se povečajo možnosti za vdore hladnega zraka iz severne-severovzhodne strani.

Tudi tokrat se je zgodilo podobno ob teh pogojih, ampak žal ali na našo srečo ni šlo vse po načrtih. Seveda pa se moramo zavedati, da smo zakorakali šele v zadnjo dekado oktobra in je dinamika popolnoma drugačna, kar se tiče zaloge hladnega zraka nad severnim polom, Sibirijo kot pa sredi zime.

Torej kot vidimo na spodaj pripeljeni sliki se je zahodno od Španije in Portugalsko klasično močno okrepil Azorski anticiklon, ki se bo v nadaljevanju povzpel precej daleč proti severu, celo do bližine Grenlandije. Polarni zrak z izrazito hladno fronto pa se bo iztočasno začel spuščati iz polarnega kroga in kasneje preko Skandinavije v smeri osrednje Evrope. Problem nastane pri tem, ker t.i blokada Atlantika ne zdrži dovolj dolgo, saj začne na območju Grenlandije nastajati globoko ciklonsko območje z hitro tranzicijo proti vzhodu. In tole v nadaljevanju popolnoma spremeni potek samega dogajanja. Celotno dolino hladnega zraka, z dovolj “mrzlim” dotokom zraka za morebitno prvo sneženje po nižinah Slovenije potisne namesto preko severne strani Alp do naše širše okolice nekam popolnoma drugam. Hladen zrak začne pronicati z hladno fronto preko zahodne strani Alp ter se tam zaustavi, le-ta bo prodrl še daleč vse do Španije ter južne Francije, kjer ga kasneje nekoliko zaustavijo Pireneji. Istočasno pa se Slovenija s sosedi na južni-jugovzhodni strani Alp znajde na popolnoma napačni strani tega ciklonskega območja ter tudi izrazite hladne fronte. Ob podobni legi Genovskega ciklona, so tako naši kraji znajdejo na t.i topli, privetrni strani. Tako bomo na pragu novembra črpali izjemno topel zrak “za ta čas” direktno iz Afriške celine (subtropski Afriški anticiklon), le-ta bo seveda prišel precej omiljen čez Sredozemsko, Jadransko morje do nas,a vseeno. Vso to dovajanje toplote na privetrni strani ciklona kasneje aktivira tudi naše klasične jugozahodne višinske vetrove. Zračne mase ob dotoku vlažnega in toplega zraka iznad roba ciklonskega območja v Sredozemlju namreč iščejo svojo tisto prvo točko na katero se lahko naslonijo. In to je v našem primeru Dinarsko gorsko, narivanje zračnih mas je na tistem območju lokalno izjemno, ti kraji sploh skrajni SZ del Slovenije ter skrajni SV rob Italije sodijo med najbolj namočene kraje v celotni Evropi.

V nadaljevanju se načeloma celotni vetrovni stržen s hladnim zrakom more premaknit dalje in tako bi načeloma mogli hitro pasti ob gibanju Genovskega ciklona s prevladujočo smerjo JZ-SV na njegovo zavetrno (hladnejšo) stran. Ampak to se tokrat ne bo zgodilo, namreč hladna fronta bo stagnirala na JZ-Z-SZ strani Alp.

Tako je celotna zadeva še za naše pojme precej nepredvidljiva, že manjši premik ciklonskega območja bi lahko spremenil celotno situacijo in jo zaostril. Lahko da bo padlo lokalno tudi več padavin od pričakovanja, sploh v krajih, kjer bo veliko vlogo odigrala orografija (orografske padavine).

Skupna kumulativa padavin v mm po švicarskem super hd modelu (z visoko 1×1 km resolucijo) do nedelje zvečer.

In kaj nas predvidoma čaka v nadaljevanju?

NAO,AO indeks bosta po prehodnem negativnem stanju predvidoma v nadaljevanju in začetku novembra zakorakala nazaj v pozitivno stanje. Najbolj vse skupaj motijo močni zonalni vetrovi na zgornjih delih stratosfere, ki počasi propagirajo navzdol in so precej nadpovprečjem. In vse srednjeročne napovedi nakazujejo, da bodo zmerni-močni zonalni vetrovi še kar nekaj časa vztrajali na tistem območju. Dokler se zadeve ne bodo umirile tam zgoraj, tudi kakšnega prvega prebliska zime ni za pričakovati.

CFS model recimo riše padec zonalnih vetrov, verjetno kot posledica MSW (manjšega stratosferskega segrevanja) komaj nekje v sredini decembra. Seveda pa je popolnoma nesmiselno gledati karte za tako daleč naprej v večini primerov, ampak kar se tiče stratosfere se lahko vidi nek vzorec tudi za do dvajset in več dni vnaprej. Lepo pa se vidi na spodnji sliki tudi že zahodno obrnjen stratosferski tok ob ekvatorju (QBO+) med 5-30 hpa višine, torej v zgornjih delih stratosfere.

Ta QBO+ bo nam za to zimo precej uničil možnosti za dobro, torej mrzlo, sneženo zimo. Bo pa zanimivo vse skupaj za spremljat v nadaljevanju, sploh od sredine novembra dalje.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Vir fotografij: wetterzentrale.de,geo.fu-berlin.de

Poplavna ogroženost Slovenije

Padavine so v Sloveniji zelo spremenljive. Povsem normalno je, da v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je dolgoletno povprečje. Mesečna spremenljivost je še mnogo večja, saj je lahko dolgoletno povprečje preseženo za več kot 100%, ali pa padavin praktično ni, in to ne glede na letni čas.

Tako smo imeli v zadnjih 100 letih precej let s hudimi sušami (npr. leta 1921, 1938, 1949, 1963, 1983, 1992, 2000, 2001, 2003, 2003, 2017), hkrati pa tudi leta z katastrofalnimi poplavami (1901, 1926, 1954, 1990, 1998, 2007, 2010). Poplave najpogosteje povzročajo poletna neurja in dolgotrajnejša jesenska deževja, ko lahko na območju največje namočenosti v zgornjem Posočju pade tudi več kot 400 mm padavin v enem dnevu, v osrednji Sloveniji od 140 do 200 mm in v vzhodni od 60 do 100 mm. Dnevne količine padavin, ki povzročajo nevarna povečanja pretokov, so v Posočju nad 250 mm, v Kamniško-Savinjskih Alpah 150 mm, v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije pa še manj.

Katera pa so območja z največjo poplavno ogroženostjo v Sloveniji?

Redne poplave prizadanejo okoli 20.00 ha, oziroma 1% ozemlja Slovenije. Med redna (pogosta) poplavišča spadajo nekatera kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje, Grosupeljsko polje, Radensko polje, Pivka),  pri katerih poplave nastopijo počasi, voda stoji več dni ali tednov in nato počasi odteče skozi kraško podzemlje. Poplave več krat nastopijo tudi na Ljubljanskem barju in ob obpanonskih rekah z zelo majhnim strmcem (Mura, Krka, Dravinja, spodnja Sotla). Za poplave ob teh rekah je značilno, da se vode zaradi razlike v dotoku visokih voda in pretočnih zmogljivosti strug razlijejo po ravnini in počasi odtečejo. Za sabo pa pustijo peščeno-ilovnate naplavine.

Največ površja Slovenije kar 237.00 ha (12% ozemlja) pa ogrožajo hudourniške poplave. Te so lahko kratkotrajne in izjemno silovite. Nekatere od njih lahko dobijo obsežnosti povodnji, kakor npr. vodna ujma v Železnikih in okolici 18. septembra 2007. Značilne so za ozke doline vzdolž hudournikov v vzpetem svetu. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko plavja in po nekaj urah upadejo. Od večjih rek so hudourniške poplave značilne za Soro, Savinjo, Mislinjo in Kamniško Bistrico.

Karta območij največje poplave ogroženosti v Sloveniji.

Možnosti poplav na območju slovenske obale.

Najnižje predele v neposredni bližini Jadranskega morja pa ogrožajo tudi poplave morja. Najpogosteje so pojavijo ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem tlaku in ob jugu, ki morske gmote potiska v severni Jadran. Dodatno lahko k visoki plimi prispevata tudi valovanje in lastno nihanje morja v Tržaškem zalivu oziroma v posameznih zalivih znotraj njega. Ko morska gladina preseže 85 cm nad srednje vrednostjo, morje ob slovenskih obali prestopi obalno črto.

Poplave morja najbolj ogrožajo nabrežja v Piranu, Izoli, Kopru, ne povzročajo pa večinoma večje škode. Visoke plime in poplave morja so najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, v sezoni jih je v povprečju 10-15. V prihodnje pa utegnejo biti še pogostejše, saj podnebni scenariji zaradi globalnega segrevanja ozračja predvidevajo dvig morske gladine.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si).

Viri:

Arso.si

Knjiga veliki atlas Slovenije (2013, avtorji besedil prof. dr. Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos)

 

Agregate ugašajo, težave zdaj povzročajo poplave

Po ledeni ujmi zdaj ponekod škodo delajo še narasle vode. Gasilci znova nepogrešljivi. V noči na ponedeljek in v ponedeljek čez dan bodo reke po državi znova poplavljale. Slovenija je te dni bogatejša za več 10 novih jezer.

Preberi več

Pričakujemo nalive, sneg, nevihte in poplave!

Osveženo: 19:30

Pred nami je pester ponedeljek, ki bo ponekod lahko povzročil ne-malo vremenskih nevšečnosti. Na severu države pričakujemo sneg, na jugu nevihte, povsod po državi pa bodo močneje narasle reke, potoki in hudourniki. Nekatere reke, potoki in hudourniki lahko poplavijo v širšem obsegu!

Preberi več

Ne samo žled, na Notranjskem tudi poplave

Zaradi zasičenosti kraškega podzemlja z vodo se bodo v prihodnjih dneh najverjetneje močno povečevale ojezerjene površine na območjih kraških polj in Pivške kotline. S poplavami se že soočajo v vasi Bač in v občini Ilirska Bistrica. Na teh območjih so prav tako celotno noč bile prisotne gasilske ekipe, ki so ljudem pomagale s prečerpavanjem vode. Čez noč je sicer voda nekoliko upadla, vendar bo v naslednjih dneh spet močno povečana.

Preberi več

ZADNJE NOVICE: Ponekod vladajo izredne razmere!

V večjem delu države je še vedno zelo hudo, padavine se od juga trenutno nekoliko krepijo, temperature pa predvsem na vzhodu države ostajajo pod lediščem. Žled se bo po večini države še debelil, možna je tudi poledica! Zaradi vremenskih razmer je zelo verjetno pričakovati nove izpade električne energije, podiranje dreves, zdrse avtomobilov, …! 

Preberi več