Pred nami je vremenska motnja, ki bo prinesla v naše kraje kar nekaj dežja. V višjih predelih bo snežilo.

Meteorološki modeli so se čez noč precej  “otoplili” za ponedeljek, tako bo ohladitev še nekoliko bolj zamudila. Še vedno pa se riše vdor hladnega kontinentalnega zraka iz severovzhodne-vzhodne strani od sredine prihodnjega tedna dalje. Šlo bo za suh tip ohladitve, tla se bodo tako začela izraziteje ohlajati, v nočnih urah se bi lahko lokalno kje ohladilo tudi blizu -10°C. Najbolj izraziteje po konvakvnih planotah Notranjske, ter dnu dolin, kotlin kamor se hladen zrak izraziteje steka, ter ostane ujet. Dnevne temperature bodo v notranjosti Slovenije le malo nad ničlo, na Primorskem pa se bo predvidoma segrelo tja do 5-8°C.

Kratek opis situacije za ta vikend.

V višjih plasteh ozračja bodo prevladovali jugozahodni vetrovi skozi celotno poslabšanje, v noči na ponedeljek pa bodo obrnili v spodnjih plasteh na severozahodnik-severnik, šlo bo torej za postopno ohladitev sprva iz te strani. Lokalno pa po izoliranih ozkih dolinah s stekanjem zraka (konvergenco) in odprtostjo proti severovzhodu tudi na zahodnik. Privetrna stran z več padavinami, bo torej v prvem delu poslabšanja na Z-JZ-J strani hribovitih pregrad, glavnina padavin bo tako klasično na Dinarski pregradi, v nadaljevanju pa se bo prestavila na SZ-S stran hribovitih pregrad.

Pričakuje se, da bo padlo večinoma med 15 in 50 litrov na kvadratni meter dežja, lokalno na jugu in zahodu Slovenije tudi blizu 100 ali celo več litrov (okolica Bovške kotline). Meja sneženja bo v prvem delu poslabšanja vztrajala nad 1000 m.n.v, proti koncu padavin pa se bo lokalno spustila vse nekje do 800-900 m.m.v. Prehodno bi lahko snežilo vse do dolin v Alpskem svetu severozahodne Slovenije, drugod bo zagotovo deževalo.

Stanje z konvergenco, divergenco ob prevladujočih jugozahodnih vetrovih v nižjih plasteh ozračja. Lepo so vidne privetrne, zavetrne strani gorovji, hribovitega sveta in koliko različnih kotlin, dolin imamo v Sloveniji s popolnoma različno mikroklimo.

Situacija za noč na ponedeljek, super je vidna sprememba vetrov in prestavitev glavnine narivanja vlažnih zračnih mas nad prej omenjeno stran.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Viri:

-kachelmannwetter.com

-wetterzentrale.de

Please follow and like us:

Pred nami je večdnevno poslabšanje vremena z možnim obilnim dežjem in viharnim jugozahodnikom.

Vse bolj se vidijo obrisi neke realne slike v prihodnjih 10 dneh in tudi v nadaljevanju. Torej iz globalnega vidika se slika kaj dosti ne bi smela spremeniti vsaj do konca prve dekade novembra. Imamo sicer rahlo negativna AO,NAO indeksa, ki povzročita v večini primerov spust polarne fronte nekoliko bolj proti jugu. Sploh negativna Severno-Atlantska oscilacija načeloma pomeni povečano možnost za pozitivne anomalije na območju Atlantika in negativne na širšem območju Sredozemlja, oziroma takrat pogosto zahodni (zonalni) vetrovi izgubijo na moči. Na območju osrednje, jugovzhodne Evrope pa se povečajo možnosti za vdore hladnega zraka iz severne-severovzhodne strani.

Tudi tokrat se je zgodilo podobno ob teh pogojih, ampak žal ali na našo srečo ni šlo vse po načrtih. Seveda pa se moramo zavedati, da smo zakorakali šele v zadnjo dekado oktobra in je dinamika popolnoma drugačna, kar se tiče zaloge hladnega zraka nad severnim polom, Sibirijo kot pa sredi zime.

Torej kot vidimo na spodaj pripeljeni sliki se je zahodno od Španije in Portugalsko klasično močno okrepil Azorski anticiklon, ki se bo v nadaljevanju povzpel precej daleč proti severu, celo do bližine Grenlandije. Polarni zrak z izrazito hladno fronto pa se bo iztočasno začel spuščati iz polarnega kroga in kasneje preko Skandinavije v smeri osrednje Evrope. Problem nastane pri tem, ker t.i blokada Atlantika ne zdrži dovolj dolgo, saj začne na območju Grenlandije nastajati globoko ciklonsko območje z hitro tranzicijo proti vzhodu. In tole v nadaljevanju popolnoma spremeni potek samega dogajanja. Celotno dolino hladnega zraka, z dovolj “mrzlim” dotokom zraka za morebitno prvo sneženje po nižinah Slovenije potisne namesto preko severne strani Alp do naše širše okolice nekam popolnoma drugam. Hladen zrak začne pronicati z hladno fronto preko zahodne strani Alp ter se tam zaustavi, le-ta bo prodrl še daleč vse do Španije ter južne Francije, kjer ga kasneje nekoliko zaustavijo Pireneji. Istočasno pa se Slovenija s sosedi na južni-jugovzhodni strani Alp znajde na popolnoma napačni strani tega ciklonskega območja ter tudi izrazite hladne fronte. Ob podobni legi Genovskega ciklona, so tako naši kraji znajdejo na t.i topli, privetrni strani. Tako bomo na pragu novembra črpali izjemno topel zrak “za ta čas” direktno iz Afriške celine (subtropski Afriški anticiklon), le-ta bo seveda prišel precej omiljen čez Sredozemsko, Jadransko morje do nas,a vseeno. Vso to dovajanje toplote na privetrni strani ciklona kasneje aktivira tudi naše klasične jugozahodne višinske vetrove. Zračne mase ob dotoku vlažnega in toplega zraka iznad roba ciklonskega območja v Sredozemlju namreč iščejo svojo tisto prvo točko na katero se lahko naslonijo. In to je v našem primeru Dinarsko gorsko, narivanje zračnih mas je na tistem območju lokalno izjemno, ti kraji sploh skrajni SZ del Slovenije ter skrajni SV rob Italije sodijo med najbolj namočene kraje v celotni Evropi.

V nadaljevanju se načeloma celotni vetrovni stržen s hladnim zrakom more premaknit dalje in tako bi načeloma mogli hitro pasti ob gibanju Genovskega ciklona s prevladujočo smerjo JZ-SV na njegovo zavetrno (hladnejšo) stran. Ampak to se tokrat ne bo zgodilo, namreč hladna fronta bo stagnirala na JZ-Z-SZ strani Alp.

Tako je celotna zadeva še za naše pojme precej nepredvidljiva, že manjši premik ciklonskega območja bi lahko spremenil celotno situacijo in jo zaostril. Lahko da bo padlo lokalno tudi več padavin od pričakovanja, sploh v krajih, kjer bo veliko vlogo odigrala orografija (orografske padavine).

Skupna kumulativa padavin v mm po švicarskem super hd modelu (z visoko 1×1 km resolucijo) do nedelje zvečer.

In kaj nas predvidoma čaka v nadaljevanju?

NAO,AO indeks bosta po prehodnem negativnem stanju predvidoma v nadaljevanju in začetku novembra zakorakala nazaj v pozitivno stanje. Najbolj vse skupaj motijo močni zonalni vetrovi na zgornjih delih stratosfere, ki počasi propagirajo navzdol in so precej nadpovprečjem. In vse srednjeročne napovedi nakazujejo, da bodo zmerni-močni zonalni vetrovi še kar nekaj časa vztrajali na tistem območju. Dokler se zadeve ne bodo umirile tam zgoraj, tudi kakšnega prvega prebliska zime ni za pričakovati.

CFS model recimo riše padec zonalnih vetrov, verjetno kot posledica MSW (manjšega stratosferskega segrevanja) komaj nekje v sredini decembra. Seveda pa je popolnoma nesmiselno gledati karte za tako daleč naprej v večini primerov, ampak kar se tiče stratosfere se lahko vidi nek vzorec tudi za do dvajset in več dni vnaprej. Lepo pa se vidi na spodnji sliki tudi že zahodno obrnjen stratosferski tok ob ekvatorju (QBO+) med 5-30 hpa višine, torej v zgornjih delih stratosfere.

Ta QBO+ bo nam za to zimo precej uničil možnosti za dobro, torej mrzlo, sneženo zimo. Bo pa zanimivo vse skupaj za spremljat v nadaljevanju, sploh od sredine novembra dalje.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

 

Vir fotografij: wetterzentrale.de,geo.fu-berlin.de

Please follow and like us:

Poplavna ogroženost Slovenije

Padavine so v Sloveniji zelo spremenljive. Povsem normalno je, da v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je dolgoletno povprečje. Mesečna spremenljivost je še mnogo večja, saj je lahko dolgoletno povprečje preseženo za več kot 100%, ali pa padavin praktično ni, in to ne glede na letni čas.

Tako smo imeli v zadnjih 100 letih precej let s hudimi sušami (npr. leta 1921, 1938, 1949, 1963, 1983, 1992, 2000, 2001, 2003, 2003, 2017), hkrati pa tudi leta z katastrofalnimi poplavami (1901, 1926, 1954, 1990, 1998, 2007, 2010). Poplave najpogosteje povzročajo poletna neurja in dolgotrajnejša jesenska deževja, ko lahko na območju največje namočenosti v zgornjem Posočju pade tudi več kot 400 mm padavin v enem dnevu, v osrednji Sloveniji od 140 do 200 mm in v vzhodni od 60 do 100 mm. Dnevne količine padavin, ki povzročajo nevarna povečanja pretokov, so v Posočju nad 250 mm, v Kamniško-Savinjskih Alpah 150 mm, v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije pa še manj.

Katera pa so območja z največjo poplavno ogroženostjo v Sloveniji?

Redne poplave prizadanejo okoli 20.00 ha, oziroma 1% ozemlja Slovenije. Med redna (pogosta) poplavišča spadajo nekatera kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje, Grosupeljsko polje, Radensko polje, Pivka),  pri katerih poplave nastopijo počasi, voda stoji več dni ali tednov in nato počasi odteče skozi kraško podzemlje. Poplave več krat nastopijo tudi na Ljubljanskem barju in ob obpanonskih rekah z zelo majhnim strmcem (Mura, Krka, Dravinja, spodnja Sotla). Za poplave ob teh rekah je značilno, da se vode zaradi razlike v dotoku visokih voda in pretočnih zmogljivosti strug razlijejo po ravnini in počasi odtečejo. Za sabo pa pustijo peščeno-ilovnate naplavine.

Največ površja Slovenije kar 237.00 ha (12% ozemlja) pa ogrožajo hudourniške poplave. Te so lahko kratkotrajne in izjemno silovite. Nekatere od njih lahko dobijo obsežnosti povodnji, kakor npr. vodna ujma v Železnikih in okolici 18. septembra 2007. Značilne so za ozke doline vzdolž hudournikov v vzpetem svetu. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko plavja in po nekaj urah upadejo. Od večjih rek so hudourniške poplave značilne za Soro, Savinjo, Mislinjo in Kamniško Bistrico.

Karta območij največje poplave ogroženosti v Sloveniji.

Možnosti poplav na območju slovenske obale.

Najnižje predele v neposredni bližini Jadranskega morja pa ogrožajo tudi poplave morja. Najpogosteje so pojavijo ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem tlaku in ob jugu, ki morske gmote potiska v severni Jadran. Dodatno lahko k visoki plimi prispevata tudi valovanje in lastno nihanje morja v Tržaškem zalivu oziroma v posameznih zalivih znotraj njega. Ko morska gladina preseže 85 cm nad srednje vrednostjo, morje ob slovenskih obali prestopi obalno črto.

Poplave morja najbolj ogrožajo nabrežja v Piranu, Izoli, Kopru, ne povzročajo pa večinoma večje škode. Visoke plime in poplave morja so najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, v sezoni jih je v povprečju 10-15. V prihodnje pa utegnejo biti še pogostejše, saj podnebni scenariji zaradi globalnega segrevanja ozračja predvidevajo dvig morske gladine.

 

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl (Ciklon.si).

Viri:

Arso.si

Knjiga veliki atlas Slovenije (2013, avtorji besedil prof. dr. Janez Bogataj, Andrej Klemenc, Anton Klemenc, Anton Komat, Matjaž Kos)

 

Please follow and like us:

Analiza ENSO vrednosti in vpliv la nine na potek letošnje zime

Odločili smo se, da analiziramo t.i ENSO vrednosti na območju Tihega oceana. Že na začetku zime se nam je zdelo nekaj malce sumljivo, a nismo vzeli te zadeve dovolj resno. Smo bili mnenja, da bosta druga dva odlična pogoja, oziroma dejavnika za zimo (QBO-, nizka sončna aktivnosti) “znegirala” to zadevo.

V bistvu je bilo zaslediti na koridorju ENSO (region) 1+2 precej podpovprečne vrednost temperature oceana, načeloma so te vrednosti pod -1°C kar je v rangu zmerne la nine na tistem teritoriju. ENSO 1+2 območje je na skrajnem vzhodnem delu ENSO območja obali Čila. Za nas je sicer najbolj pomemben sektor 3.4 (to je nad osrednjim delom te ENSO cone), kjer je prisotna trenutno šibka la nina z vrednostmi nad -1°C. A tisti sektor 1+2 precej meša štrene letošnji zimi.

Nekako smo skoraj prepričani, da je tole glavni razlog za slabši začetek zime sedaj. Torej če še malce drugače razložimo, menimo, da ima la nina v letošnji zimi dominantno vlogo in vpliva na razne postavitve jet streama, lege polarne fronte. Statistično je dokazano, da ima Evropa ob zmerni-močni la nini dokaj mile zime z močnejšimi zonalnimi vetrovi ter trdovratnejšim polarnim vorteksom in podobno pri močnem el ninu. Seveda pa je odvisno od vsake posamezne zime in tudi drugih pogojev, ki lahko vplivajo na potek celotne zime.

Trenutne povprečne anomalije temperature oceana.

ENSO koridor (3.4). Lepo je vidno kako je povprečje ENSO vrednosti še večinoma v nam ugodnem teritoriju, torej med -0,5°C in -1°C. To je še šibka la nina.

No pa poglejmo še malce podrobneje v 1+2 koridor (območje). Takoj so nam v oči padle precej podpovprečne anomalije oceana na tistem delu. Že od začetka decembra je tam ocean zelo hladen in je že v coni pod -1°C, kar pomeni zmerno la nino na tistem sektorju. Kar je vsekakor nepričakovano.

V zadnjem tednu pa je bilo prisotno kar precejšnjo segrevanje na tistem našem najbolj neugodnem delu (sektorju 1+2).

Torej kaj bi bilo za nas ugodno v nadaljevanju te letošnje 17-18 zime? Za Evropo bi bilo bolj ugodno, če bi la nina skoraj čisto oslabela in bi prešla na neutral ENSO vrednosti z anomalijami med -0,5°C in 0,5°C. Vsekakor bo vsako segrevanje oceana v naslednjih tednih na tistem delu zelo dobrodošlo. Sklepamo iz tega, da če bi tale rahlo-zmerna la nina prešla v tisto pravo šibko ali neutral v naslednjih tednih, bi verjetno glavno vlogo za to zimo prevzela negativni QBO in nizka sončna aktivnost.

Posledično bi se lahko zima zavlekla še daleč v pomlad z morebitnimi bolj pogostimi prodori hladnega zraka iz severa-severovzhoda kot pa so prisotna sedaj v januarju. No sedaj pa poglejmo, ali bo to tudi v praksi možno. Seveda gre samo za naša predvidevanja in to ne pomeni, da se bo točno tako zgodilo kot smo povedali. To analizo smo naredili iz raznih kart, ki so nam javno dostopne.

Sezonski CFS (Climate Forecast System) model predvideva, da bo že v februarju la nina precej oslabela, marca pa bi lahko šlo že v bližini neutral ENSO vrednosti.

Predikcija CFS modela za februar.

Marec.

Viri:

https://www.tropicaltidbits.com/

http://www.noaa.gov/

Avtor prispevka:

Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Please follow and like us:

Neprevetrenost Apaške doline in podnebne značilnosti severne in vzhodne Štajerske

Danes zjutraj smo ponovno opazili izjemno velike razlike pri temperaturah po našem delu Slovenije. V oči nam je padla Apaška dolina na severovzhodnem delu Štajerske in kraji, ki ležijo severno in severozahodne od tega kraja. Ti kraji so bili še danes zjutraj neprepihani, medtem ko je iztočasno po večjem delu Slovenije že zdavnaj zapihal JZ.  Kljub močni topli advekciji so bili prej omenjeni kraji zraven Koroške med najhladnejšimi v Sloveniji. Zanimalo nas je zakaj je prišlo do tega, za Koroško tako in tako že vse vemo, da ostanejo pogosto med neprepihanimi zaradi zelo visokih pregrad (Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank) v smeri proti jugozahodu.

Slikovna ponazoritev jugozahodnih vetrov na območju Štajerske, Prekmurja.

Kar se pa tiče padavinskih značilnosti celotnega koridorja severne-vzhodne Štajerske pa izgleda zadeva nekako takole. Apaška dolina je v povprečju med najbolj sušnimi kraji v Sloveniji. Sploh zaradi velike oddaljenosti od prve resne orografske pregrade, v Sloveniji je jugozahodnik v povprečju dominantna smer vetra. Manj jugozahodnika pa načeloma pomeni tudi manj prisilnega dviga in posledično manj ali celo v nekaterih primerih nič padavin.
Na spodaj prilepljeni karti povprečne letne količine padavine (celotnega teritorija severne-vzhodne Štajerske, Prekmurja) se lepo vidi postopno zmanjševanje le-te v smeri JZ-SV ali Z-V. Najvišji vrhi Pohorja imajo letno količino že kar okoli 1500 mm. Južni obronki Pohorja in v dolini imajo manjšo letno količino padavin kot pa severni zaradi efekta feniziacije (sušenja padavin ob S-SV vetrovih). Če pogledamo dolgoletno povprečje (Glažuta 1050 m.n.v dobi kar 1450 mm, Lovrenc na Pohorju (1296mm), Ruše (1250mm), Maribor tabor (1050mm), Slovenske Konjice (1060 mm), MB letališče (960 mm), Ptuj (980 mm). V krajih severno in vzhodno od Radenc proti Apaški dolini in naprej proti Avstriji, Madžarski pa pade povprečje že pod 900 mm.

Cilj našega prispevka je bil, predvsem da prikažemo izjemno podnebno raznolikost naše majhne Slovenije. Praktično vsaka dolina, kotlina, nižina ima svojo posebno mikroklimo in se razlikuje od drugih. Tako da kar se tiče teh razlik lahko rečemo, da je naša država edinstvena. Glavni krivec za te razlike pa je seveda naš izjemno razgiban relief in mešanje treh popolnoma različnih tipov klime (submediteranska klima s svojimi vplivi iznad jugozahodne smeri, alpska klima iz severozahodne smeri ter subpanonska klima iznad vzhodne smeri).

Viri:

arso.si

Pripravil: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Please follow and like us:

Jezera hladnega zraka in oblačna morja

Ob anticiklonih, ki so, kot ime pove, nekako nasprotni ciklonom, je v središču visok zračni pritisk, tudi smer splošnih vetrov v njih je pri tleh zato nasprotna, in sicer v smeri urnih kazalcev. V premeru so večinoma večji od ciklonov in merijo okrog 3000 km, niso tako lepo krožnih oblik kot cikloni, a so torej dokaj obsežni.

Na tej sliki(500hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.
Na tej sliki (500 hpa ploskev) lepo vidimo močan anticiklon, oziroma območje visokega zračnega tlaka, ki prevladuje nad južno,srednjo Evropo.

V višinah nad anticikloni je vzhodni del grebena planetarnih valov in pri nas prevladujejo severozahodni višinski vetrovi. Posebnost anticiklonov je, da se zaradi trenja pri tleh poleg kroženja zrak po malo tudi razteka. Na njegovo mesto pa se z višin prav počasi spušča višinski zrak, sicer bi zraka spodaj zmanjkalo, pritisk bi padel in anticiklon bi odmrl. Spuščajoči se zrak se zaradi stiskanja ogreva in stabilizira. Če je bilo v spuščajočem se zraku še kaj oblakov, ti v ogreti zrak izhlapijo in nebo se zjasni. Zato ob anticiklonih prevladuje lepo vreme.

Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.
Lepo vreme, skoraj brez oblačka nad Mariborom.

Pozimi je v gorah ob anticiklonih navadno res lepo vreme in razmeroma toplo vreme. Kaj pa malo nižje v dolinah in kotlinah? Kakor kje: jasno anticiklonalno in razmeroma mirno vreme omogoča močno sevanje in ohlajanje tal. Ob nagnjenih pobočjih se ponoči od tal ohlajeni zrak počasi spušča navzdol in polni doline in kotline s hladnim zrakom, prejšnji toplejši pa je odrinjen nadenj. Tako na prehodu iz spodnjega hladnega v zgornji toplejši zrak navzgor temperatura narašča in imamo tako imenovano dvignjeno temperaturno inverzijo.

Kaj pa sploh je temperaturna inverzija?

To je zelo stabilna plast, ki preprečuje navpično mešanje zraka. Nastane dokaj zaprto jezero hladnega zraka, ki pozimi navadno traja več dni. Če se kotlinski zrak nadalje ohladi pod rosišče, se zapolni z meglo. Onesnaževalci na tleh pa mu dodajo razne primesi in nastane megleno jezero vlažnega in onesnaženega zraka. Nad njih je razmeroma toplo, sončno, suho in prijetno vreme.

Megla nad Šaleško kotlino.
Megla nad Šaleško kotlino.

Do katere višine navadno segajo kotlinska jezera hladnega zraka?

Kotlinska jezera hladnega zraka segajo v večini do tiste višine, kjer je kotlina do okrog ene tretjine odprta oz. da je počasni dotok zraka v kotlino enak odtekanju. Tako je prevladujoča debelina jezera hladnega zraka v Ljubljanski kotlini okrog 25 m(do sedla Šmarne gore), v Celjski kotlini, ki je proti vzhodu močno odprta, pa le okrog 120 m.

Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.
Primer temperaturne inverzije in kakšna je razlika v primerjavi z normalno situacijo.

Inverzije, ki zgoraj zapirajo kotlinski zrak, so lahko precej močne oziroma izrazite. Poleti ob  kratkih nočeh pa to ne drži več, saj kmalu po sončnem vzhodu to inverzijo premeša in razkroji sončno obsevanje. Pozimi, ko so noči dolge in je sončno obsevanje šibko, megla pa ga še odbija, so potrebni za razkroj meglenih jezer v kotlinah zelo močni severni vetrovi ali pritok še hladnejšega zraka. To pa se dogaja o približujočem se ciklonu ali prehodu hladne fronte. Lepega sončnega vremena je zato pozimi po dolinah in kotlinah res malo.

Nastanek subsidenčne inverzije.

Spuščanje zraka v anticiklonih sega nekako med gore, saj se niže zrak ne more raztekati. Na tej meji nastane obsežna tako imenovana subsidenčna inverzija, ki se pojavlja navadno na višinah med 800 in 3000 m in pokriva vso Slovenijo. Nad njo je zrak čist, pod njo pa je včasih očitno onesnažen in mrčast. Z vrhov gora vidimo temno plast onesnaženega zraka. Vsekakor pa je vidnost pod inverzijo znatno manjša kot nad njo. Če je zrak pod subsidenčno inverzijo bolj vlažen in se ohladi pod rosišče, dobimo čez vso Slovenijo razmeroma tanko oblačno plast, ki jo vidimo z gora kot oblačno morje.

Scotland;Mountains;LandSea
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

Avtor: Kristijan Cizerl (Ciklon.si)

Viri:

-Wikipedia

-Arso.si

-Knjiga vreme in podnebje v gorah (Tomaž Vrhovec)

Please follow and like us: